Populizem: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m Redakcija 4365445 uporabnika Hervard123 (pogovor) razveljavljena - na posebno željo
m manj megleno o Sirizi
Vrstica 7: Vrstica 7:
Populizem je del totalitarnih ideologij, kot so fašizem, nacizem in komunizem.<ref>http://democracy-handbook.org/wiki/index.php?title=Totalitarian_Ideologies Totalitarian Ideologies</ref> Za njih je značilno izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo. Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala [[avstrijska Koroška|koroški]] [[Jörg Haider]]<ref name="Mudde2004"/> in [[Italija|italijanski]] politik [[Silvio Berlusconi]].<ref>{{navedi revijo |last1=Semino |first1=Elena |last2=Masci |first1=Michela |year=1996 |title=Politics is Football: Metaphor in the Discourse of Silvio Berlusconi in Italy |journal=Discourse & Society |volume=7 |issue=2 |pages=243-269 |doi=10.1177/0957926596007002005}}</ref>
Populizem je del totalitarnih ideologij, kot so fašizem, nacizem in komunizem.<ref>http://democracy-handbook.org/wiki/index.php?title=Totalitarian_Ideologies Totalitarian Ideologies</ref> Za njih je značilno izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo. Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala [[avstrijska Koroška|koroški]] [[Jörg Haider]]<ref name="Mudde2004"/> in [[Italija|italijanski]] politik [[Silvio Berlusconi]].<ref>{{navedi revijo |last1=Semino |first1=Elena |last2=Masci |first1=Michela |year=1996 |title=Politics is Football: Metaphor in the Discourse of Silvio Berlusconi in Italy |journal=Discourse & Society |volume=7 |issue=2 |pages=243-269 |doi=10.1177/0957926596007002005}}</ref>
Znani zgodovinski zgledi so, poleg fašizma in nacizma: [[Argentina|argentinski]] peronizem ([[Juan Perón]]), »socialistična« [[Srbija]] pod [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]]. Zadnje čase je najbolj znana kot populistična stranka Koalicija radikalne levice, znana tudi kot Siriza iz Grčije.<ref name="Syriza"/><ref>https://www.opendemocracy.net/can-europe-make-it/marina-prentoulis-lasse-thomassen/winds-are-changing-new-left-populism-for-europe</ref><ref>http://www.occupy.com/article/greek-voters-look-syriza-party-end-austerity-and-reclaim-economic-sovereignty</ref> Glede na izjavo španskega profesorja filozofije Santiago Zabala v spletnem časopisu [[Al Jazeera America]] so [[evroskepticizem|evroskeptične]] populistične stranke radikalne desnice in levice v Evropi zasedle na volitvah za Evropski parlament 2014 tretjino sedežev: »Nacionalna fronta, Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva in Siriza so zmagali v Franciji, Veliki Britaniji in Grčiji; Pet zvezd v Italiji, Alternativa v Nemčiji in Združena Levica v Sloveniji pa so uspeli dobiti občutno podporo.«<ref>{{navedi splet|url=http://america.aljazeera.com/opinions/2014/12/podemos-spain-politicspopulismeurope.html| title=In Europe, not all populist parties are the same|author=Santiago Zabala|date=2. december, 2014|accessdate=31.1.2015|publisher=Al Jazeera America}}</ref>
Znani zgodovinski zgledi so, poleg fašizma in nacizma: [[Argentina|argentinski]] peronizem ([[Juan Perón]]), »socialistična« [[Srbija]] pod [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]]. Na levici izstopa primer Koalicije radikalne levice, znane tudi kot Siriza, ki je na grških parlamentarnih volitvah leta 2015 osvojila skoraj polovico poslanskih mest.<ref name="Syriza"/><ref>https://www.opendemocracy.net/can-europe-make-it/marina-prentoulis-lasse-thomassen/winds-are-changing-new-left-populism-for-europe</ref><ref>http://www.occupy.com/article/greek-voters-look-syriza-party-end-austerity-and-reclaim-economic-sovereignty</ref> Glede na izjavo španskega profesorja filozofije Santiago Zabala v spletnem časopisu [[Al Jazeera America]] so [[evroskepticizem|evroskeptične]] populistične stranke radikalne desnice in levice v Evropi zasedle na volitvah za Evropski parlament 2014 tretjino sedežev: »Nacionalna fronta, Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva in Siriza so zmagali v Franciji, Veliki Britaniji in Grčiji; Pet zvezd v Italiji, Alternativa v Nemčiji in Združena Levica v Sloveniji pa so uspeli dobiti občutno podporo.«<ref>{{navedi splet|url=http://america.aljazeera.com/opinions/2014/12/podemos-spain-politicspopulismeurope.html| title=In Europe, not all populist parties are the same|author=Santiago Zabala|date=2. december, 2014|accessdate=31.1.2015|publisher=Al Jazeera America}}</ref>


==Viri in opombe==
==Viri in opombe==

Redakcija: 19:38, 2. februar 2015

Populízem je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »ljudstva« proti »elitam«. Populizem je protielitistična politična doktrina, ki obstaja tako na levem političnem polu, kot na desnem,[1][2] povezuje pa se predvsem z radikalno desnico.[3][4] V Evropi ima populizem predvsem sledeče značilnosti: antiglobalizacija, sekularizem, antikapitalizem in državni intervenizem v gospodarstvu. Razlika med levim in desnim populizmom v resnici ni velika. Na videz zgleda, da se ne strinjajo glede vprašanj priseljevanja in vere. Levi populisti pričakujejo, da se bodo priseljenci asimilirali v tej smeri, da bodo tudi sami nasprotovali priseljevanju. Tako naprimer levi populisti podpirajo omejitev verskih praks tudi v javnosti. Na takšen način prikrito delujejo proti priseljevanju, saj uporabljajo le drugačne načine, da pridejo do končnega cilja.[5]

Za finančne kroge ne obstaja razlika med levim in desnim populizmom. Oboji so večinoma proti skupni valuti evro, zahtevajo odpis državnih dolgov, povečanje javnih izdatkov in podobno. Verjetno sta glavni zahtevi volilca populistične stranke nižji davki in višje plače.[6] Populisti se kažejo kot zaščitniki demokracije in trdijo, da je bila ta ugrabljena s strani elit.[7] Kot ljudstvo ali narod opredeljuje le tiste, ki se strinjajo z njihovimi videnji o ureditvi sveta. Njihov pogled na vodenje države je homogen in kdor se ne strinja z njihovimi idejami, je zaznamovan kot sovražnik naroda, ki krši in zanika njihove pravice, vrednote in identiteto.[5]

Populizem dojemamo kot slabšalno oznako zaradi dvoličnosti. Uspešnost populistične politike predpostavlja tak psihološki ustroj množic, da sprejemajo besede in obljube namesto učinkov. Populistični politiki morajo zaradi tega biti karizmatične osebnosti in uporabljati propagando, včasih ojačano s prisilnim poenotenjem (diktatura).

Populizem je del totalitarnih ideologij, kot so fašizem, nacizem in komunizem.[8] Za njih je značilno izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo. Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala koroški Jörg Haider[3] in italijanski politik Silvio Berlusconi.[9]

Znani zgodovinski zgledi so, poleg fašizma in nacizma: argentinski peronizem (Juan Perón), »socialistična« Srbija pod Slobodanom Miloševićem. Na levici izstopa primer Koalicije radikalne levice, znane tudi kot Siriza, ki je na grških parlamentarnih volitvah leta 2015 osvojila skoraj polovico poslanskih mest.[4][10][11] Glede na izjavo španskega profesorja filozofije Santiago Zabala v spletnem časopisu Al Jazeera America so evroskeptične populistične stranke radikalne desnice in levice v Evropi zasedle na volitvah za Evropski parlament 2014 tretjino sedežev: »Nacionalna fronta, Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva in Siriza so zmagali v Franciji, Veliki Britaniji in Grčiji; Pet zvezd v Italiji, Alternativa v Nemčiji in Združena Levica v Sloveniji pa so uspeli dobiti občutno podporo.«[12]

Viri in opombe

  1. ↑ http://www.feps-europe.eu/assets/20553d24-d07e-4f5d-8d0c-ccaa538b7b5d/20150126-rizzo-systemicchallengerspdf.pdf Systemic challengers: Radical right and radical left populism in Europe
  2. ↑ http://ecpr.eu/Events/PaperDetails.aspx?PaperID=21272&EventID=14 Unpacking Left-Wing Populism in Theory and Practice
  3. ↑ 3,0 3,1 Mudde, Cas (2004). »The Populist Zeitgeist«. Government and Opposition. Zv. 39, št. 4. str. 542–563. doi:10.1111/j.1477-7053.2004.00135.x.
  4. ↑ 4,0 4,1 http://www.academia.edu/5812717/Left-wing_Populism_in_the_European_Periphery_The_Case_of_SYRIZA
  5. ↑ 5,0 5,1 http://www.advisorperspectives.com/commentaries/confluence_011315.php European Populism
  6. ↑ http://dictionary.cambridge.org/dictionary/british/populism Cambridge definicija populizma
  7. ↑ http://www.thefreedictionary.com/populism Populism
  8. ↑ http://democracy-handbook.org/wiki/index.php?title=Totalitarian_Ideologies Totalitarian Ideologies
  9. ↑ Semino, Michela; Masci (1996). »Politics is Football: Metaphor in the Discourse of Silvio Berlusconi in Italy«. Discourse & Society. Zv. 7, št. 2. str. 243–269. doi:10.1177/0957926596007002005.
  10. ↑ https://www.opendemocracy.net/can-europe-make-it/marina-prentoulis-lasse-thomassen/winds-are-changing-new-left-populism-for-europe
  11. ↑ http://www.occupy.com/article/greek-voters-look-syriza-party-end-austerity-and-reclaim-economic-sovereignty
  12. ↑ Santiago Zabala (2. december, 2014). »In Europe, not all populist parties are the same«. Al Jazeera America. Pridobljeno 31.1.2015. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
Stub icon

Ta članek o politiki je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Populizem&oldid=4365705«