Koptščina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →‎Viri: --neprimerni viri, +ktgr
Infopolje Jezik
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Jezik
|name=Koptščina
|nativename= ⲙⲉⲧⲣⲉⲙ̀ⲛⲭⲏⲙⲓ
|states=[[Egipt]]
|era=2. – 17. stoletje. Ohranila se je kot liturgični jezik [[Koptska pravoslavna cerkev|koptske pravoslavne cerkve]].
|familycolor=Afro-Asiatic
|fam2=[[Egiptovski jeziki|Egiptovski]]
|ancestor=[[stara egipčanščina]]
|ancestor2=[[srednja egipčanščina]]
|ancestor3=[[pozna egipčanščina]]
|ancestor4=[[demotska egipčanščina]]
|iso2=cop
|iso3=cop
|glotto=copt1239
|glottorefname=Coptic
|script=[[Koptska abeceda]]
|notice=IPA
}}
'''Koptski jezik''' ali '''koptščina''' je jezik egiptovskih [[Kristjani|kristjanov]] [[Kopti|Koptov]], potomcev starih Egipčanov. Izvira iz jezika, govorjenega in pisanega v času zadnjih [[Faraon|faraonov]]. Njegovi najstarejši dokumentirani zapisi segajo v 3. tisočletje pred našim štetjem, poleg tega je najstarejši še živeči jezik. Njegova uporaba je izumirala skozi [[Srednji vek|srednji vek]], dandanes pa je jezik ponovno oživljen kot del cerkvenega [[Bogoslužje|bogoslužja]] in je za pripadnike [[Koptska pravoslavna cerkev|Koptske pravoslavne]] in [[Koptska katoliška cerkev|katoliške cerkve]] najmočnejši povezovalni člen.
'''Koptski jezik''' ali '''koptščina''' je jezik egiptovskih [[Kristjani|kristjanov]] [[Kopti|Koptov]], potomcev starih Egipčanov. Izvira iz jezika, govorjenega in pisanega v času zadnjih [[Faraon|faraonov]]. Njegovi najstarejši dokumentirani zapisi segajo v 3. tisočletje pred našim štetjem, poleg tega je najstarejši še živeči jezik. Njegova uporaba je izumirala skozi [[Srednji vek|srednji vek]], dandanes pa je jezik ponovno oživljen kot del cerkvenega [[Bogoslužje|bogoslužja]] in je za pripadnike [[Koptska pravoslavna cerkev|Koptske pravoslavne]] in [[Koptska katoliška cerkev|katoliške cerkve]] najmočnejši povezovalni člen.



Redakcija: 21:15, 1. februar 2015

Koptščina
ⲙⲉⲧⲣⲉⲙ̀ⲛⲭⲏⲙⲓ
Materni jezikEgipt
Obdobje2. – 17. stoletje. Ohranila se je kot liturgični jezik koptske pravoslavne cerkve.
Zgodnejše oblike
PisavaKoptska abeceda
Jezikovne oznake
ISO 639-2cop
ISO 639-3cop
Glottologcopt1239
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Koptski jezik ali koptščina je jezik egiptovskih kristjanov Koptov, potomcev starih Egipčanov. Izvira iz jezika, govorjenega in pisanega v času zadnjih faraonov. Njegovi najstarejši dokumentirani zapisi segajo v 3. tisočletje pred našim štetjem, poleg tega je najstarejši še živeči jezik. Njegova uporaba je izumirala skozi srednji vek, dandanes pa je jezik ponovno oživljen kot del cerkvenega bogoslužja in je za pripadnike Koptske pravoslavne in katoliške cerkve najmočnejši povezovalni člen.

Izvor jezika

Koptščina pripada hamitsko-semitski ali afroazijski jezikovni družini, sama pa se deli na več dialektov, med katerimi sta najbolj razširjena sahidski dialekt v južnem Egiptu in dolini Nila ter bohairski dialekt v Nilovi delti. Demotska ali hieratska pisava je bila zahteven in zapleten sistem številnih hieroglifskih znakov, zato so krščanski menihi v Egiptu za hitrejše in bolj preprosto zapisovanje Biblije in liturgičnih besedil razvili svojo pisavo, ki jo še vedno zapisujejo z grško abecedo s štiriindvajsetimi črkami in s šestimi ali sedmimi dodatnimi znaki, odvisno kateri dialekt zapisujejo, prevzetimi iz demotske pisave za glasove, ki jih grška abeceda nima. Koptska abeceda je bila med egipčanskimi sistemi za pisanje prva, ki je uvedla znake za samoglasnike. V koptskem jeziku je približno ena petina besed prevzetih iz grščine, ostale izvirajo iz zadnje, demotske stopnje jezika.

Zgodovina jezika

Prva dela v koptskem jeziku so prevodi Stare in Nove zaveze, apokrifov, apoftegem in življenja svetnikov, ki temeljijo na besedilih v grškem jeziku. Prevodi in izvirna besedila so dela koptskih menihov in svetnikov, med katerimi najbolj izstopajo sveti Anton, sveti Pahomij in sveti Šenuda, ki je prvi povzdignil jezik na raven, ki je bila primerljiva drugim, že uveljavljenim jezikom ter s tem postavil temelje koptski književnosti. Koptščina je v 8. stoletju s prihodom islama v Egipt postala le govorjen jezik, saj je bilo pisanje dovoljeno le v arabskem jeziku, z vzponom mamelukov pa je bila njena uporaba popolnoma izrinjena in v 17. stoletju dokončno nadomeščena z arabščino. V 19. stoletju se je koptski pravoslavni aleksandrijski papež in patriarh Ciril IV. zavzel za ponovno oživitev in uporabo koptskega jezika, rekonstrukcija pa poteka še danes. Vsi pripadniki koptske cerkve danes govorijo arabsko, koptščino pa uporabljajo pri verskih obredih in cerkvenih bogoslužjih.

Raziskovanje jezika

S koptskim jezikom so se ukvarjali mnogi evropski jezikoslovci in ga znanstveno raziskovali. Prvo znanstveno slovnico koptskega jezika je leta 1880 napisal Ludwig Stern, slovar koptskega jezika pa je leta 1939 izdala univerza Oxford. Prav tako je koptščino preučeval francoski jezikoslovec Jean-François Champollion in svoje znanje uporabil pri razvozlavanju hieroglifov na kamnu iz Rosette, na katerem je zapisano besedilo tudi v demotskem jeziku, predhodniku koptščine.

Viri

  • Cannuyer, Christian, 2001: Coptic Egypt: The Christians of the Nile. London: Thames & Hudson.