Populizem: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m --podatek, ki ga ne podpira noben resen vir, in en subjektiven stavek od prej; ostalo sledi
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 8: Vrstica 8:


Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala [[avstrijska Koroška|koroški]] [[Jorg Haider]] in [[Italija|italijanski]] čudežni politik [[Silvio Berlusconi]]<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Subic-Klemen.PDF Klemen Šubic: Oblikovanje in trženje mitov političnih voditeljev (primer Haider in Berlusconi), diplomsko delo FDV, Ljubljana, 2004], vpogledano 2013-02-20</ref>.
Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala [[avstrijska Koroška|koroški]] [[Jorg Haider]] in [[Italija|italijanski]] čudežni politik [[Silvio Berlusconi]]<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Subic-Klemen.PDF Klemen Šubic: Oblikovanje in trženje mitov političnih voditeljev (primer Haider in Berlusconi), diplomsko delo FDV, Ljubljana, 2004], vpogledano 2013-02-20</ref>.
Znani zgodovinski zgledi so, poleg fažizma in nacizma: [[Argentina|argentinski]] peronizem ([[Juan Perón]]), »socialistična« [[Srbija]] pod [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]]. V zadnjem času je za populistično označena tudi radikalna levičarska koalicija Siriza, ki je trenutno v vzponu v Grčiji.<ref>http://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/13569317.2014.909266</ref>
Znani zgodovinski zgledi so, poleg fažizma in nacizma: [[Argentina|argentinski]] peronizem ([[Juan Perón]]), »socialistična« [[Srbija]] pod [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]]. Zadnje čase je najbolj znana kot populistična stranka Koalicija radikalne levice, znana tudi kot Siriza iz Grčije.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Coalition_of_the_Radical_Left</ref><ref>https://www.opendemocracy.net/can-europe-make-it/marina-prentoulis-lasse-thomassen/winds-are-changing-new-left-populism-for-europe</ref><ref>http://www.occupy.com/article/greek-voters-look-syriza-party-end-austerity-and-reclaim-economic-sovereignty</ref> V Sloveniji lahko po kriterijih levega populizma opredelimo stranko Združena Levica.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Left-wing_populism</ref><ref>http://america.aljazeera.com/opinions/2014/12/podemos-spain-politicspopulismeurope.html</ref>


==Viri in opombe==
==Viri in opombe==

Redakcija: 11:00, 30. januar 2015

Populízem je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »ljudstva« proti »elitam«. Populistični pristop uporabljata tako levica kot desnica. V Evropi ima populizem predvsem sledeče značilnosti: antiglobalizacija, sekularizem, antikapitalizem in državni intervenizem v gospodarstvu. Razlika med levim in desnim populizmom v resnici ni velika. Na videz zgleda, da se ne strinjajo glede vprašanj priseljevanja in vere. Levi populisti pričakujejo, da se bodo priseljenci asimilirali v tej smeri, da bodo tudi sami nasprotovali priseljevanju. Tako naprimer levi populisti podpirajo omejitev verskih praks tudi v javnosti. Na takšen način prikrito delujejo proti priseljevanju, saj uporabljajo le drugačne načine, da pridejo do končnega cilja.[1]

Za finančne kroge ne obstaja razlika med levim in desnim populizmom. Oboji so večinoma proti skupni valuti evro, zahtevajo odpis državnih dolgov, povečanje javnih izdatkov in podobno. Verjetno sta glavni zahtevi volilca populistične stranke nižji davki in višje plače.[2] Populisti se kažejo kot zaščitniki demokracije in trdijo, da je bila ta ugrabljena s strani elit.[3] Kot ljudstvo ali narod opredeljuje le tiste, ki se strinjajo z njihovimi videnji o ureditvi sveta. Njihov pogled na vodenje države je homogen in kdor se ne strinja z njihovimi idejami, je zaznamovan kot sovražnik naroda, ki krši in zanika njihove pravice, vrednote in identiteto.[1]

Populizem dojemamo kot slabšalno oznako zaradi dvoličnosti. Uspešnost populistične politike predpostavlja tak psihološki ustroj množic, da sprejemajo besede in obljube namesto učinkov. Populistični politiki morajo zaradi tega biti karizmatične osebnosti in uporabljati propagando, včasih ojačano s prisilnim poenotenjem (diktatura).

Populizem je del totalitarnih ideologij, kot so fašizem, nacizem in komunizem.[4] Za njih je značilno izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo.

Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala koroški Jorg Haider in italijanski čudežni politik Silvio Berlusconi[5]. Znani zgodovinski zgledi so, poleg fažizma in nacizma: argentinski peronizem (Juan Perón), »socialistična« Srbija pod Slobodanom Miloševićem. Zadnje čase je najbolj znana kot populistična stranka Koalicija radikalne levice, znana tudi kot Siriza iz Grčije.[6][7][8] V Sloveniji lahko po kriterijih levega populizma opredelimo stranko Združena Levica.[9][10]

Viri in opombe