Populizem: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjenih 700 zlogov ,  pred 6 leti
m
Redakcija 4363181 uporabnika Hervard123 (pogovor) razveljavljena - vračanje utemeljeno neprimernega besedila brez razloga je vandalizem
(Redakcija 4363123 uporabnika Yerpo (pogovor) razveljavljena)
m (Redakcija 4363181 uporabnika Hervard123 (pogovor) razveljavljena - vračanje utemeljeno neprimernega besedila brez razloga je vandalizem)
'''Populízem''' je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »[[ljudstvo|ljudstva]]« proti »elitam«. Populistični pristop lahko uporabljajo [[Politična levica|levi]], [[Politična sredina|sredinski]] ali [[Politična desnica|desničarski]] politiki. Populizem je predvsem značilen za radikalne leve stranke, ki manipulirajo z množicami za dosego svojih ideoloških ciljev. Za njih so kot sovražniki opredeljeni predstavniki drugih meščanskih strank, bogati, izobraženi, Cerkev in na splošno inteligenca. Glavni namen te politike ni "osvoboditi ljudstvo", temveč ga priključiti na novega gospodarja z različnimi cenenimi parolami, kot je diktatura proletariata. Zgodovina nas uči, da so vsi takšni projekti prinesli le diktaturo novih političnih elit in nasilje. Najboljši primeri so komunistične partije po vsem svetu.
 
Populizem dojemamo kot slabšalno oznako zaradi dvoličnosti. Uspešnost populistične politike predpostavlja tak psihološki ustroj množic, da sprejemajo besede in obljube namesto učinkov. Populistični politiki morajo zaradi tega biti [[karizma|karizmatične]] osebnosti in uporabljati propagando, včasih ojačano s prisilnim poenotenjem ([[diktatura]]).
 
Populizem je ena izmed značilnosti [[Nacizem|naci]]-[[fašizem|fašizma in komunizma]], za katerega je izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo.
 
Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala [[avstrijska Koroška|koroški]] [[Jorg Haider]] in [[Italija|italijanski]] čudežni politik [[Silvio Berlusconi]]<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Subic-Klemen.PDF Klemen Šubic: Oblikovanje in trženje mitov političnih voditeljev (primer Haider in Berlusconi), diplomsko delo FDV, Ljubljana, 2004], vpogledano 2013-02-20</ref>.
Znani zgodovinski zgledi so, poleg fažizma in nacizma: [[Argentina|argentinski]] peronizem ([[Juan Perón]]), »socialistična« [[Srbija]] pod [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]]. Dediščina vseh teh politikov, na čelu seveda s [[Hitler|Hitlerjem]] in [[Mussolini|Mussolinijem]], je klavrna. Značilna predstavnika populistične politike sta trenutno stranki Združena Levica v Sloveniji in sestrska Siriza v Grčiji.
 
==Viri in opombe==

Navigacijski meni