Populizem: Razlika med redakcijama
m Bot: Migracija 45 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:Q180490 |
dejstva |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Populízem''' je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »[[ljudstvo|ljudstva]]« proti »elitam«. Populistični pristop lahko uporabljajo [[Politična levica|levi]], [[Politična sredina|sredinski]] ali [[Politična desnica|desničarski]] politiki. |
'''Populízem''' je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »[[ljudstvo|ljudstva]]« proti »elitam«. Populistični pristop lahko uporabljajo [[Politična levica|levi]], [[Politična sredina|sredinski]] ali [[Politična desnica|desničarski]] politiki. Populizem je značilen za politiko levice, ki skuša mobilizirati množice na principu ljudskega sovražnika. Ko jim uspe priti na oblast, kmalu prevzemejo stare vzorce vladanja prejšnih elit. Značilni primeri so komunistične partije po vsem svetu. |
||
Populizem dojemamo kot slabšalno oznako zaradi dvoličnosti. Uspešnost populistične politike predpostavlja tak psihološki ustroj množic, da sprejemajo besede in obljube namesto učinkov. Populistični politiki morajo zaradi tega biti [[karizma|karizmatične]] osebnosti in uporabljati propagando, včasih ojačano s prisilnim poenotenjem ([[diktatura]]). |
Populizem dojemamo kot slabšalno oznako zaradi dvoličnosti. Uspešnost populistične politike predpostavlja tak psihološki ustroj množic, da sprejemajo besede in obljube namesto učinkov. Populistični politiki morajo zaradi tega biti [[karizma|karizmatične]] osebnosti in uporabljati propagando, včasih ojačano s prisilnim poenotenjem ([[diktatura]]). |
||
Populizem je ena izmed značilnosti [[Nacizem|naci]]-[[fašizem|fašizma]], za katerega je izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo. |
Populizem je ena izmed značilnosti [[Nacizem|naci]]-[[fašizem|fašizma]] in komunizma, za katerega je izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo. |
||
Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala [[avstrijska Koroška|koroški]] [[Jorg Haider]] in [[Italija|italijanski]] čudežni politik [[Silvio Berlusconi]]<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Subic-Klemen.PDF Klemen Šubic: Oblikovanje in trženje mitov političnih voditeljev (primer Haider in Berlusconi), diplomsko delo FDV, Ljubljana, 2004], vpogledano 2013-02-20</ref>. |
Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala [[avstrijska Koroška|koroški]] [[Jorg Haider]] in [[Italija|italijanski]] čudežni politik [[Silvio Berlusconi]]<ref>[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Subic-Klemen.PDF Klemen Šubic: Oblikovanje in trženje mitov političnih voditeljev (primer Haider in Berlusconi), diplomsko delo FDV, Ljubljana, 2004], vpogledano 2013-02-20</ref>. |
||
Znani zgodovinski zgledi so, poleg fažizma in nacizma: [[Argentina|argentinski]] peronizem ([[Juan Perón]]), »socialistična« [[Srbija]] pod [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]]. Dediščina vseh teh politikov, na čelu seveda s [[Hitler|Hitlerjem]] in [[Mussolini|Mussolinijem]], je klavrna. |
Znani zgodovinski zgledi so, poleg fažizma in nacizma: [[Argentina|argentinski]] peronizem ([[Juan Perón]]), »socialistična« [[Srbija]] pod [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]]. Dediščina vseh teh politikov, na čelu seveda s [[Hitler|Hitlerjem]] in [[Mussolini|Mussolinijem]], je klavrna. Najboljši primer populizma v zadnjem času je stranka Združena Levica v Sloveniji in njena sestrska stranka v Grčiji Siriza. |
||
==Viri in opombe== |
==Viri in opombe== |
||
Redakcija: 13:55, 27. januar 2015
Populízem je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »ljudstva« proti »elitam«. Populistični pristop lahko uporabljajo levi, sredinski ali desničarski politiki. Populizem je značilen za politiko levice, ki skuša mobilizirati množice na principu ljudskega sovražnika. Ko jim uspe priti na oblast, kmalu prevzemejo stare vzorce vladanja prejšnih elit. Značilni primeri so komunistične partije po vsem svetu.
Populizem dojemamo kot slabšalno oznako zaradi dvoličnosti. Uspešnost populistične politike predpostavlja tak psihološki ustroj množic, da sprejemajo besede in obljube namesto učinkov. Populistični politiki morajo zaradi tega biti karizmatične osebnosti in uporabljati propagando, včasih ojačano s prisilnim poenotenjem (diktatura).
Populizem je ena izmed značilnosti naci-fašizma in komunizma, za katerega je izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo.
Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala koroški Jorg Haider in italijanski čudežni politik Silvio Berlusconi[1]. Znani zgodovinski zgledi so, poleg fažizma in nacizma: argentinski peronizem (Juan Perón), »socialistična« Srbija pod Slobodanom Miloševićem. Dediščina vseh teh politikov, na čelu seveda s Hitlerjem in Mussolinijem, je klavrna. Najboljši primer populizma v zadnjem času je stranka Združena Levica v Sloveniji in njena sestrska stranka v Grčiji Siriza.
