Hator: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
infopolje
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4: Vrstica 4:
| Slika = Hathor.svg
| Slika = Hathor.svg
| Opis = Boginja Hathor nosi pokrivalo, sončni disk z Uraeusom sedečim med kravjimi rogovi
| Opis = Boginja Hathor nosi pokrivalo, sončni disk z Uraeusom sedečim med kravjimi rogovi
| Egipčanski zapis = [[File:Hathorhierogl.gif]]
| Ime v hieroglifih = [[File:Hathorhierogl.gif]]
| Večje kultno središče= [[Dendera]]
| Kultno središče = [[Dendera]]
| Partnerstvo= Ra, [[Horus]]
| Partnerstvo= Ra, [[Horus]]
| Starši= [[Ra (mirologija)|Ra]]
| Starši= [[Ra (mirologija)|Ra]]

Redakcija: 15:07, 24. januar 2015

Hathor
Boginja neba, ljubezni, lepote, veselja, materinstva, tujih dežel, rudarstva, glasbe in plodnosti
Boginja Hathor nosi pokrivalo, sončni disk z Uraeusom sedečim med kravjimi rogovi
Ime v hieroglifih
Kultno središčeDendera
SimbolSistrum
Osebne informacije
StaršiRa
SorodnikiSekhmet, Bastet, Pta, Šu, Tefnut, Tot, Serket
PartnerRa, Horus
OtrociIhy, Horus,[1] Imsety, Hapi, Duamutef, Qebehsenuef

V egipčanski mitologiji je Hathor (Hator) boginja neba, ljubezni, lepote, veselja, materinstva, tujih dežel, rudarstva, glasbe in plodnosti. Predstavlja se v obliki ženske s kravjimi rogovi ali hieroglifom na glavi. Hathor se včasih predstavlja tudi v obliki krave. V Stari Grčiji je sorodna Afroditi. Izvorno je bila personifikacija Mlečne ceste v naši galaksiji.

Miti

Hathor je nastala iz Rajevega očesa in mu je najdražja hči. Je starodavna boginja in je bila kot lik svete krave spoštovana že zelo zgodaj; podobna je Bat.

V času upora ljudi proti Ra-ju, je bila Hathor maščevalka. Ljudje so mislili da je Ra prestar da bi bil kralj. Takrat reče Ra Nunu (prvemu oceanu): "Najstarešji med bogovi od katerega nastanejo bogovi. Glej, ljudje ustvarjeni od mojega očesa si izmišljajo zla dejanja proti meni in bogovom. Čakal sem, nisem jih ubil, preden neo slišim vaše besede o tem". Tedaj reče njegovo veličanstvo Nun: "Sin moj, Ra, ti si bog večji od tistega, ki ga je ustvaril! Tvoj prestol je močan, velik je strah med ljudmi pred teboj. Naj tvoje oko kaznuje tiste, ki so te užalili!" In tako se vsi bogovi in boginje zedinijo (to so bili Geb, Nut, Šu in Tefnut) in rečejo Ra: "Veliki Ra, ljudje so od tebe pobegnili v puščavo, njihova srca so v strahu. Pošlji svoje oko da uniči tiste, ki so si izmislili zlo proti tebi, naj to pride v obliki Hathor".

Hathor pride in se spremeni v grozno levinjo Sekhmet, ki prinaša kugo in bolezni. Toda Ra je zaustavil Sekhmet in ljudje so preživeli. Hathor se je potem poročila za Horusa in mu rodila 4 sinove.

Opis

Zgodnji opis

Hathor je dvoumno upodobljena do 4. dinastije. V zgodovinskem obdobju je prikazana kot krava. Artefakti iz pred-dinastičnega obdobja prikazujejo kravje božanstvo, ki uporabljajo isto simboliko, kot se je v poznejših obdobjih uporabljala za Hathor in egiptologi špekulirajo, da je lahko to božanstvo eno in isto ali predhodnica za Hathor. [2]

Zdi se da je kravje božanstvo na Narmerjevi paleti iz pred-dinastične dobe lahko Hathor, a v drugi preobleki, boginja Bat, s katero je bila povezana in jo je kasneje izpodrinila. Na trenutke so jo obravnavali kot eno in isto boginjo, čeprav imata verjetno ločene izvore in božanski koncept. Dokazi kažejo na Piramidnih besedilih iz Starega kraljestva navajajo, da je Kraljevi predpasnik prišel iz Hathor.[3]

Žarni kamen najden v Hierakonpolisu in datiran v 1. dinastijo, ima podobo obraza kravjega božanstva z zvezdami na svojih ušesih in rogovi, ki se lahko nanašajo na Hathor ali Bat, kot boginjo neba. Še en artefakt iz 1. dinastije kaže ležečo kravo na slonokoščeni gravuri z napisom »Hathor v močvirju«, kar kaže na njeno povezavo z vegetacijo in posebej papirusom. Od starega kraljestva je bila imenovana tudi Gospa iz Sycamore v svoji vlogi drevesnega božanstva.

Razmerja, asociacije, slike in simboli

Kip Hathor kot krave, z vsemi simboli, sončnim diskom, kobro, kot tudi ogrlico in krono.
Mlečna cesta kot so jo morda videli Egipčani

Hathor ima zapleteno razmerje z Ra. Na trenutke je ona oko Ra in njegova hčerka, včasih jo štejejo tudi za Ra-jevo mati. To vlogo je nasledila po kravji boginji 'Mht wrt' (Velika poplava), ki je bila mati Ra v mitu in ga nosi med svojimi rogovi. Kot mati je vsako jutro rodila Ra na vzhodnem obzorju in kot žena spočela z njim vsak dan.

Hathor je bila skupaj z boginjo Nut povezana z Mlečno cesto (Rimska cesta) v tretjem tisočletju pred našim štetjem, ko sta se v jesenskem in spomladanskem enakonočju uskladili in se dotaknili zemlje, kjer se je sonce dvigovalo in spuščalo. Štiri noge nebesne krave so predstavljale Nut ali Hathor (kot stebri, na katerih je bilo podprto nebo z zvezdami na trebuhu, ki sestavljajo našo galaksijo, na katerem je plula sončna ladja z Ra, ki predstavlja sonce). [4]

Rimska cesta je bila videti kot plovna pot na nebu, na njej je plulo sončno božanstvo in luna, kar so Stari Egipčani opisovali kot Nil na nebu. Glede na to in ime mehturt, saj ona odgovorna za letno poplavo Nila. Druga posledica tega imena je, da je bila videti kot glasnik skorajšnjega rojstva, kot prispodoba poplav. Druga razlaga Mlečne ceste je, da je prvinska kača Wadjet, zaščitnica Egipta, ki je bila tesno povezana z Hathor in drugimi zgodnjimi božanstvi, vključno Mut in Naunet. Hathor je bila tudi zaščitnik v puščavskih območjih.

Hathor je bila tudi boginja zahoda in pijanstva. Pričakala je duše mrtvih v podzemlju. Najbolj so jo častili v Denderi. Hathor je sončna boginja, boginja neba in pramorja pa tudi boginja tujih držav, žensk, svečanosti, itd. Bila je zaščitnica Sinaja, bakra in turkiza. Kultni center je bil Dendera. Starejši centri so bili tudi Deir-el-Medina, Megara in Serabit-el-Kadim na Sinaju. V Memfisu so jo častili kot boginjo posmrtnega življenja, ki pokojniku ponudi pijačo in hrano. Po mitu je telo svojega brata, mrtvega Ozirisa skrila v skrinji (včasih so mislili, da je Ozirisova sestra).

V Tebah so jo častili kot zaščitnico tebanske nekropole, kot gospodarico zahoda. V nekaterih oblikah je zelo podobna Izidi. Prikazuje se antropomorfno kot ženska, ki v roki lahko drži klopotec, steblo lotosa, žezlo, često se prikazuje v obleki rdeče ali turkizne barve ali v dvobarvni (turkizno - rdeči), na glavi ima kapo u obliki kraguljevih kril s podnožjem na katerem so rogovi s sončevim diskom. Predstavlja se tudi v živalski obliki, kot govedo s diskom med rogovi. Na nekaterih podobah je boginja s soncem na glavi pravzaprav Izida, na primer v grobnici Horemheba, kjer je naslikana "Izida-Hathor" (podobno Amon-Ra). V Novem kraljestvu se prikazuje tudi s kravjo glavo. Kadar so hoteli narediti razliko med njo in Izido, je Hathor nosila hieroglif za zahod. V enem mitu obstoja sedem Hathorinih krav, ki jih človek lahko časti v Duatu.

Templji

Kult Hathor se je razvil iz prazgodovinskih kultov krave in ni mogoče reči dokončno, kje je njeno prvo poreklo. Dendera v Zgornjem Egiptu je pomembno zgodnje mesto, kjer so jo častili kot "gospodarico Dendere". Iz obdobja starega kraljestva je imela kultno mesto v Meir in Kusae z območjem Giza-Sakkari kot središčem čaščenja. Na začetku prvega vmesnega obdobja se zdi, da je glavno kultno mesto postala Dendera, ker naj bi bila mati kot tudi žena »Horusa iz Edfuja«. Deir el-Bahri na zahodnem bregu Teb, je bilo tudi pomembno mesto Hathor, ki se je razvil iz že obstoječega kulta krave.

Templji (in kapelice), posvečene Hathor:

  • Tempelj Hathor in Maat v Deir el-Medina, zahodni breg, Luksor.
  • Tempelj Hathor na otoku File, Asuan.
  • Kapela Hathor ob pogrebnem templju kraljice Hatčepsut, zahodni breg, Luksor.
  • Tempelj Hathor v dolini Timna, Izrael

Sklici

  1. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani hathor, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  2. Religion in ancient Egypt: gods, myths, and personal practice, Byron Esely Shafer, John Baines, Leonard H. Lesko, David P. Silverman, p. 24 Fordham University, Taylor & Francis, 1991, ISBN 0-415-07030-9
  3. Early Dynastic Egypt: Strategies, Society and Security, Toby A. H. Wilkinson, p. 283, Routledge, 2001, ISBN 0-415-26011-6
  4. The tree of life: an archaeological study, E. O. James, p. 66, BRILL, 1967, ISBN 90-04-01612-0

Zunanje povezave