Zasavje: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
'''Zasavje''' je [[regija]] v osrednji [[Slovenija|Sloveniji]], ki obsega [[hrib]]ovit svet ob [[reka|reki]] [[Sava|Savi]] v območju med [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]] in [[Panonska nižina|Panonsko nižino]]. Leži v [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]]. Glavno središče regije predstavljajo [[Trbovlje]], ki so hkrati tudi največje mesto Zasavja. Regionalna središča so še [[Litija]], [[Zagorje ob Savi]] in [[Hrastnik]]. |
'''Zasavje''' je [[regija]] v osrednji [[Slovenija|Sloveniji]], ki obsega [[hrib]]ovit svet ob [[reka|reki]] [[Sava|Savi]] v območju med [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]] in [[Panonska nižina|Panonsko nižino]]. Leži v [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]]. Glavno središče regije predstavljajo [[Trbovlje]], ki so hkrati tudi največje mesto Zasavja. Regionalna središča so še [[Litija]], [[Zagorje ob Savi]] in [[Hrastnik]]. |
||
Območje Zasavja se ne ujema z [[zgodovina|zgodovinskimi]] [[dežela|deželnimi]] mejami - južni in zahodni del |
Območje Zasavja se ne ujema z [[zgodovina|zgodovinskimi]] [[dežela|deželnimi]] mejami - južni in zahodni del (Litija in Zagorje) ležita na [[Kranjska|Kranjskem]], severno-vzhodni (Trbovlje in Hrastnik) pa na [[Štajerska|Štajerskem]]. Kot [[toponim]] se Zasavje pojavi razmeroma pozno, leta [[1928]] ga z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede [[geograf]] in potopisec [[Rudolf Badjura]]. |
||
== Industrializacija Zasavja == |
== Industrializacija Zasavja == |
||
Redakcija: 12:39, 23. januar 2015
Zasavje je regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi v območju med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino. Leži v Posavskem hribovju. Glavno središče regije predstavljajo Trbovlje, ki so hkrati tudi največje mesto Zasavja. Regionalna središča so še Litija, Zagorje ob Savi in Hrastnik.
Območje Zasavja se ne ujema z zgodovinskimi deželnimi mejami - južni in zahodni del (Litija in Zagorje) ležita na Kranjskem, severno-vzhodni (Trbovlje in Hrastnik) pa na Štajerskem. Kot toponim se Zasavje pojavi razmeroma pozno, leta 1928 ga z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede geograf in potopisec Rudolf Badjura.
Industrializacija Zasavja
Zasavje je z odprtjem premogovnikov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku v prvi polovici 19. stoletja med prvimi slovenskimi regijami doživelo industrializacijo, ki jo je spodbudila tudi bližina južne železnice Dunaj-Trst, saj Zidani Most postane leta 1862 z dograditvijo proge do Zagreba in Siska pomembno železniško križišče. Pri iskanju najustreznejše variante poteka južne železnice je bilo odločilno to, da so bile v Zasavju velike zaloge rjavega premoga, ki pa jih zaradi prometne odmaknjenosti niso mogli izkoriščati v zadostni meri, pri Litiji pa so bili rudniki svinca in topilnica železa v Pasjeku. Do leta 1873 je bilo v zasavski industriji vodilno Zagorje ob Savi z državno topilnico cinka in svinca, s steklarno, z opekarno in apnenico. Z ustanovitvijo Trboveljske premogokopne družbe (TPD) se je uveljavilo Trbovlje, kot premogovniško in industrijsko mesto se je začel razvijati tudi Hrastnik.
Danes od vseh rudnikov obratuje le še rudnik v Hrastniku, pa tudi zanj je že določen program zapiranja, kljub nasprotovanju lokalne politike. Območje se sooča s posledicami, ki jih je v teh rajih za sabo pustila težka industrija. Danes je najbolj zloglasen primer trboveljske cementarne, ki je v lasti francoskega Lafargea.
Znane osebnosti
Verjetno najbolj znan Zasavec je nekdanji predsednik predsedstva SFRJ in kasneje predsednik Republike Slovenije, Janez Drnovšek. Pokopan je na zagorskem pokopališču in ima v Zagorju postavljen tudi doprsni kip.
Viri
- Karmen Sadar ...: Zasavje, Pomurska založba, 1998
Zunanje povezave
