Ekološko ravnovesje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 17:23, 21. januar 2015

Ekološko ravnovesje je stabilno stanje v ekosistemu. O ravnovesju govorimo, kadar so organizmi v okolju usklajeni s razvojnimi potrebami in preživetvenimi možnostmi.

Ekološko ravnovesje se vzpostavlja v nenehnem tekmovanju organizmov za obstoj v okolju. Izboriti si ga morajo v nenehni borbi z živimi im neživimi dejavniki okolja. Prizadevajo se uveljaviti med konkurenti v življenjski skupnosti (biocenozi) in v življenjskem prostoru (biotopu). V borbi za obstanek v ekosistemu, vedno uspevajo le najsposobnejši - najbolj prilagodljivi in konkurenčno najuspešnejši organizmi. Skupaj z okoljem tvorijo ekosistem, ki je v ekološkem ravnovesju. Ekološko uravnovešen ekosistem je najbolje prilagojena in najbolj obstojna oblika življenja v okolju.

V naravnem okolju se ekosistem nahaja v ekološkem ravnovesju praviloma stalno, oziroma z redkimi prekinitvami. Občasno in za določen čas, ravnovesje lahko porušijo razdiralni učinki skrajnih naravnih pojavov (ujme, požari). Takoj ko ti prenehajo delovati, se v ekosistemu sprožijo procesi povrnitve ravnovesja, ki v napredujočih razvojnih stopnjah (sukcesija) spet vzpostavijo ekološko ravnovesje.

Večje težave z ekološkim ravnovesjem so v umetno vzdrževanih združbah, na primer v t. i. gospodarskih gozdovih. Težave se pojavijo, kadar neustrezni človekovi posegi v daljšem časovnem obdobju presežejo samozaščitne in sanacijske sposobnosti gozdnega ekosistema. Neustreznemu (razdiralnemu) ravnanju sledijo nazadujoči razvojni procesi (degresija). Zaradi njih se stanje v gozdnem ekosistemu oddaljuje od ekološkega ravnovesja, kar gozd oslabi. Zmanjša se njegova odpornost, obstojnost in regeneracijska sposobnost, zniža proizvodna sposobnost (pridobivanje lesa), ogrozi delovanje ostalih funkcij gozda, v skrajnih primerih tudi sam obstoj gozda.

Ta članek o ekologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
+'''Ekološko ravnovesje''' je stabilno stanje v [[ekosistem]]u. O ravnovesju govorimo, kadar so [[organizem|organizmi]] v okolju usklajeni s razvojnimi potrebami in preživetvenimi možnostmi.
-'''Ekološko ravnovesje'''
+Ekološko ravnovesje se vzpostavlja v nenehnem tekmovanju organizmov za obstoj v okolju. Izboriti si ga morajo v nenehni borbi z živimi im neživimi dejavniki okolja. Prizadevajo se uveljaviti med konkurenti v [[biocenoza|življenjski skupnosti]] (biocenozi) in v [[biotop|življenjskem prostoru]] (biotopu). V borbi za obstanek v ekosistemu, vedno uspevajo le najsposobnejši - najbolj prilagodljivi in konkurenčno najuspešnejši organizmi. Skupaj z okoljem tvorijo ekosistem, ki je v ekološkem ravnovesju. Ekološko uravnovešen ekosistem je najbolje prilagojena in najbolj obstojna oblika življenja v okolju.
-Izraz označuje (idealno)stabilno stanje v [[ekosistem]]u. Tako ravnovesje nastopi, kadar so vsi [[organizem|organizmi]] v okolju usklajeni s svojimi razvojnimi potrebami in možnostmi.
-Ekološko ravnovesje v ekosistemu nastaja z medsebojnim vplivom živih in neživih [[dejavniki okolja|dejavnikov okolja]]. Živi organizmi si nenehno prizadevajo zagotoviti svoj obstoj v medsebojnem tekmovanju za svoj [[življenjski prostor]] - [[biotop]]. Pri tem so soočeni s konkurenco živih organizmov v [[življenjska skupnost|življenjski skupnosti]] in z (neživimi) življenjskimi pogoji (svetloba, voda, zrak, toplota, mineralne snovi), ki jih omogoča [[rastišče]].
-V borbi za obstanek v ekosistemu vedno uspevajo le najsposobnejši osebki - najbolj prilagodljivi in konkurenčno najuspešnejši organizmi. Taki organizmi, skupaj z okoljem, ustvarjajo ekosistem, ki je v ekološkem ravnovesju. To je najbolje prilagojena in najbolj obstojna oblika življenja v naravi. Praviloma je trajna. Občasno se spreminja le, kadar se ekološko ravnovesje poruši zaradi delovanja naravnih sil (naravne ujme). Takoj po prenehanju razdiralnega delovanja, se samodejno sprožijo sanacijski procesi, ki v določenem času spet vzpostavijo ekološko ravnovesje.
+V naravnem okolju se ekosistem nahaja v ekološkem ravnovesju praviloma stalno, oziroma z redkimi prekinitvami. Občasno in za določen čas, ravnovesje lahko porušijo razdiralni učinki skrajnih naravnih pojavov (ujme, [[požar]]i). Takoj ko ti prenehajo delovati, se v ekosistemu sprožijo procesi povrnitve ravnovesja, ki v napredujočih razvojnih stopnjah ([[Ekološka sukcesija|sukcesija]]) spet vzpostavijo ekološko ravnovesje.
-'''Ekološko ravnovesje'''
+Večje težave z ekološkim ravnovesjem so v umetno vzdrževanih združbah, na primer v t. i. [[gospodarski gozd|gospodarskih gozdovih]]. Težave se pojavijo, kadar neustrezni človekovi posegi v daljšem časovnem obdobju presežejo samozaščitne in sanacijske sposobnosti gozdnega ekosistema. Neustreznemu (razdiralnemu) ravnanju sledijo nazadujoči razvojni procesi (degresija). Zaradi njih se stanje v gozdnem ekosistemu oddaljuje od ekološkega ravnovesja, kar gozd oslabi. Zmanjša se njegova odpornost, obstojnost in [[regeneracija gozda|regeneracijska sposobnost]], zniža proizvodna sposobnost (pridobivanje lesa), ogrozi delovanje ostalih funkcij gozda, v skrajnih primerih tudi sam obstoj gozda.
-Izraz označuje stabilno stanje v [[ekosistem]]u. O ravnovesju govorimo, kadar so [[organizem|organizmi]] v okolju usklajeni s razvojnimi potrebami in preživetvenimi možnostmi.
-Ekološko ravnovesje se vzpostavlja v nenehnem tekmovanju organizmov za obstoj v okolju. Izboriti si ga morajo v nenehni borbi z živimi im neživimi [[dejavniki okolja]]. Prizadevajo se uveljaviti med konkurenti v [[življenjska skupnost|življenjski skupnosti]] - [[biocenoza|biocenozi]] in v [[življenjski prostor|življenjskem prostoru]] - [[biotop]]u. V borbi za obstanek v ekosistemu, vedno uspevajo le najsposobnejši - najbolj prilagodljivi in konkurenčno najuspešnejši organizmi. Skupaj z okoljem tvorijo ekosistem, ki je v ekološkem ravnovesju. Ekološko uravnovešen ekosistem je najbolje prilagojena in najbolj obstojna oblika življenja v okolju.
-V naravnem okolju se ekosistem nahaja v ekološkem ravnovesju praviloma stalno, oziroma z redkimi prekinitvami. Občasno in za določen čas, ravnovesje lahko porušijo razdiralni učinki skrajnih naravnih pojavov ([[ujme]]). Takoj ko ti prenehajo delovati, se v ekosistemu sprožijo procesi saniranja stanja, ki v napredujočih razvojnih stopnjah (progresija), spet vzpostavijo ekološko ravnovesje.
-Večje težave z ekološkim ravnovesjem so npr. v t.i. [[gospodarski gozd|gospodarskih gozdovih]]. Težave se pojavijo, kadar neustrezni človekovi posegi v daljšem časovnem obdobju, presežejo samozaščitne in sanacijske sposobnosti gozdnega ekosistema. Neustreznemu (razdiralnemu) ravnanju sledijo  nazadujoči razvojni procesi (degresija). Zaradi njih se stanje v gozdnem ekosistemu oddaljuje od ekološkega ravnovesja, kar gozd oslabi. Zmanjša se njegova odpornost, obstojnost in [[regeneracija gozda|regeneracijska sposobnost]], zniža proizvodna sposobnost (pridobivanje lesa), ogrozi delovanje ostalih [[funkcije gozda|funkcij gozda]], v skrajnih primerih tudi sam obstoj gozda.
+{{Ecology-stub}}
 [[Kategorija:Ekologija]]
-{{Link FA|he}}