1303: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 4: Vrstica 4:
== Dogodki ==
== Dogodki ==
===Ugrabitev in smrt papeža Bonifacija VIII.===
===Ugrabitev in smrt papeža Bonifacija VIII.===
* februar - '''Francoski kancler [[Guillaume de Nogaret]] predstavi kralju Filipu VI. drzen načrt ugrabitve papeža [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacija VIII.]] in njegove nasilne privedbe v Francijo.''' Z izjemno dobro delujočo obveščevalno mrežo spravi tvegan načrt v tek. Naravne zaveznike najde v lacijski družini [[hiša Colonna|Colonna]], ki je v sporu z lacijsko družino<ref>Obe izvirata iz izumrle linije [[grofija Tusculum|tusculumskih]] grofov, ki so obvladovali Rim v drugi polovici 10. in prvi polovici 11. stoletja.</ref> [[družina Gaetani|Caetani]], kateri pripada papež Bonifacij VIII. (krstno ime: Benedetto Caetani).
* februar - '''Francoski kancler [[Guillaume de Nogaret]] predstavi kralju Filipu VI. drzen načrt ugrabitve papeža [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacija VIII.]] in njegove nasilne privedbe v Francijo.''' Z izjemno dobro delujočo obveščevalno mrežo spravi tvegan načrt v tek. Naravne zaveznike najde v lacijski družini [[hiša Colonna|Colonna]], ki je v sporu z lacijsko družino [[družina Gaetani|Caetani]]<ref>Obe izvirata iz izumrle linije [[grofija Tusculum|tusculumskih]] grofov, ki so obvladovali Rim v drugi polovici 10. in prvi polovici 11. stoletja.</ref>, kateri pripada papež Bonifacij VIII. (krstno ime: Benedetto Caetani).
* [[13. april]] - Papež Bonifacij VIII. izobči francoskega kralja [[Filip IV. Francoski|Filipa IV. Lepega]].
* [[13. april]] - Papež Bonifacij VIII. izobči francoskega kralja [[Filip IV. Francoski|Filipa IV. Lepega]].
* [[20. april]] - Papež Bonifacij VIII. ustanovi s papeško bulo ''In supremae praeminentia dignitatis'' rimsko [[Rimska univerza La Sapienza|Univerzo La Sapienza]]. Glavni namen je, da vzpostavi visokošolsko institucijo pod neposredno kontrolo Svetega sedeža.
* [[20. april]] - Papež Bonifacij VIII. ustanovi s papeško bulo ''In supremae praeminentia dignitatis'' rimsko [[Rimska univerza La Sapienza|Univerzo La Sapienza]]. Glavni namen je, da vzpostavi visokošolsko institucijo pod neposredno kontrolo Svetega sedeža.

Redakcija: 21:39, 19. januar 2015

Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1270.  1280.  1290.  - 1300. -  1310.  1320.  1330.
Leta: 1300 · 1301 · 1302 · 1303 · 1304 · 1305 · 1306
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1303 (MCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki

Ugrabitev in smrt papeža Bonifacija VIII.

  • februar - Francoski kancler Guillaume de Nogaret predstavi kralju Filipu VI. drzen načrt ugrabitve papeža Bonifacija VIII. in njegove nasilne privedbe v Francijo. Z izjemno dobro delujočo obveščevalno mrežo spravi tvegan načrt v tek. Naravne zaveznike najde v lacijski družini Colonna, ki je v sporu z lacijsko družino Caetani[1], kateri pripada papež Bonifacij VIII. (krstno ime: Benedetto Caetani).
  • 13. april - Papež Bonifacij VIII. izobči francoskega kralja Filipa IV. Lepega.
  • 20. april - Papež Bonifacij VIII. ustanovi s papeško bulo In supremae praeminentia dignitatis rimsko Univerzo La Sapienza. Glavni namen je, da vzpostavi visokošolsko institucijo pod neposredno kontrolo Svetega sedeža.
  • 30. april - Papež Bonifacij VIII. prizna Alberta I. Habsburškega za nemškega kralja.
  • 30. maj - Preobrat v boju za madžarsko krono Svetega Štefana: papež Bonifacij VIII. prizna neapeljskega princa Karla Roberta za kralja Ogrske. Do sedaj najverjetnejšega kandidata češkega princa Venčeslava III. zapustijo številni podporniki.
  • 26. junij - S Pariške univerze je izgnan tudi Duns Škot, ki se je v investiturnem sporu postavil na stran papeža.
  • 7. september - Razžalitev v Anagniju: Guillaume de Nogaret in Sciarra Colonna[2] z dva tisoč najemniki okupirata komuno Anagni, kjer se v svoji rezidenci nahaja papež. Vsi, ki naj bi papeža varovali, pobegnejo. Pri njem ostanejo le najbolj zvesti, ki pa ne igrajo vojaške vloge. Najemniki opustošijo rezidenco in se spravijo nad papeža, ki mu Sciarra Colonna primaže klofuto. Nadaljni linč zaustavi Guillaume de Nogaret. Ob novici ugrabitve mestna komuna nemudoma izolira napadalce v palači.
  • 9. september - Milica mestne komune Anagnija prežene Francoze in jim s tem prepreči načrte, da bi papeža odvedli v Francijo, kjer bi ga javno ponižali in degradirali. Ampak duševna travma je za Bonifacija VIII. dovolj osebna, da ne opomore več in huje zboli.
  • 11. oktober - Starostno telesno oslabel in po hudi duševni travmi septembrske ugrabitve umre papež Bonifacij VIII.. Kljub temu, da francoskemu kralju Filipu IV. ni uspelo privesti papeža v Francijo, pomeni misija za francosko krono uspeh, saj razkrije ranljivost rimskih papežev. 1304
  • 22. oktober - Po kratkem konklavu umrlega papeža Bonifacija VIII. nasledi Benedikt XI.[3], 194. papež po seznamu.

Prva vojna za škotsko neodvisnost

  • 24. februar - Bitka pri Roslinu: zaradi zimskih razmer gre za manjši spopad med Angleži in Škoti, v katerem sicer zmagajo slednji.
  • maj - Začetek ponovne angleške invazije na Škotsko.
  • 29. maj - Dokončno parafirano premirje med angleško in francosko krono osami škotski odpor. Francoski kralj Filip IV. vrne Vojvodino Gaskonjo angleškemu kralju Edvardu I.. Prancoska princesa Izabela je obljubljena v zakon valižanskemu princu Edvardu Caernarfonu.
  • julij - Angleška vojska pod vodstvom kralja Edvarda I. napreduje od Edinburgha do Perth.↓
  • Avgusta - prispe v pristaniško mesto Aberdeen. Nato se obrne proti severu, kjer se v provinci Moray obrne in začne vračati čez Višavje nazaj proti jugu. Na poti Edvard I. ne naleti na odpor, predajajo se mu vsi škotski plemiči, razen Williama Walleceja. Še vedno obstaja jedro odpora, ki ga vodi baron Badenocha John III. Comyn.

Države naslednice Mongolskega imperija

  • začetek leta - Ilkanatska vojska zavaruje vzhodno mejo Ilkanata pred čagatajsko vojsko iz Afganistana. Po neuspešni invaziji nad indijski Delhijski sultanat (← 1299) se poskušajo afganistanski Mongoli pod vodstvom Čutluk Hvadže, sina kana Duve, uveljaviti na meji z Ilkanatom.
  • 20-22. april - Bitka na planjavi Mardž al-Saffar: odločujoča zmaga egiptovskih mamelukov pod vodstvom generala |Bajbarsa odločujoče porazi mongolsko vojsko Ilkanata pod vodstvom generala Kutulšaha.
  • 27. april - Neapeljski kralj Karel II. Anžujski, ki to leto prejme mongolsko odposlanstvo iz Ilkanata, odpošlje na ilkanatski dvor ambasadorja Gualteriusa de Lavendela.
    • Istega leta pošlje kan Mahmud Gazan preko papeškega veleposlanika Boskarela iz Ghizolfija pismo angleškemu kralju Edvardu I., v katerem mu obljubi, da bo vrnil križarjem Jeruzalem v zameno za pomoč v boju proti egiptovskim mamelukom.
  • Čagatajski kanat: da bi preprečil državljansko vojno kan Duva prizna vladarske pravice Čaparju, sinu umrlega de facto kana Kaiduja, na območju, ki mu vlada. 1304
  • Yunnan, Kitajska: upre se lokalno plemstvo, ki mora kriti stroške (neuspešnih) invazij v Burmo, katerih izkupiček je zgolj nekaj ohlapnih tributarnih zavez. Vrhovni kan Temür zatre upor.
  • V mongolskem izgnanstvu na dvoru Zlate horde umre bivši bolgarski car Ivan Asen III.. Z njim izumre dinastija Asenov.

Ostalo

Rojstva

Smrti

Opombe

  1. Obe izvirata iz izumrle linije tusculumskih grofov, ki so obvladovali Rim v drugi polovici 10. in prvi polovici 11. stoletja.
  2. vodja hiše Colonna
  3. kristno ime Nicola Boccasini
  4. Vsaj kar zadeva uradno rabo.

Glej tudi