1303: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Ostalo |
|||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
===Ugrabitev in smrt papeža Bonifacija VIII.=== |
===Ugrabitev in smrt papeža Bonifacija VIII.=== |
||
* Papež [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacij VIII.]] izobči francoskega kralja [[Filip IV. Francoski|Filipa IV. Lepega]]. |
* Papež [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacij VIII.]] izobči francoskega kralja [[Filip IV. Francoski|Filipa IV. Lepega]]. |
||
* februar - Francoski kancler [[Guillaume de Nogaret]] predstavi kralju Filipu VI. drzen načrt ugrabitve papeža in njegove nasilne privedbe v Francijo. Z izjemno dobro delujočo obveščevalno mrežo spravi tvegan načrt v tek. Naravne zaveznike v Rimu najde v lacijski družini [[hiša Colonna|Colonna]], ki je v sporu s prav tako lacijsko družino<ref>Obe izvirata iz izumrle linije [[grofija Tusculum|tusculumskih]] grofov, ki so obvladovali Rim v drugi polovici 10. in prvi polovici 11. stoletja.</ref> [[družina Gaetani|Caetani]], kateri pripada papež Bonifacij VIII. (krstno ime: Benedetto Caetani). |
* februar - '''Francoski kancler [[Guillaume de Nogaret]] predstavi kralju Filipu VI. drzen načrt ugrabitve papeža in njegove nasilne privedbe v Francijo.''' Z izjemno dobro delujočo obveščevalno mrežo spravi tvegan načrt v tek. Naravne zaveznike v Rimu najde v lacijski družini [[hiša Colonna|Colonna]], ki je v sporu s prav tako lacijsko družino<ref>Obe izvirata iz izumrle linije [[grofija Tusculum|tusculumskih]] grofov, ki so obvladovali Rim v drugi polovici 10. in prvi polovici 11. stoletja.</ref> [[družina Gaetani|Caetani]], kateri pripada papež Bonifacij VIII. (krstno ime: Benedetto Caetani). |
||
* [[20. april]] - Papež Bonifacij VIII. ustanovi s papeško bulo ''In supremae praeminentia dignitatis'' rimsko [[Rimska univerza La Sapienza|Univerzo La Sapienza]]. Glavni namen je, da vzpostavi visokošolsko institucijo pod neposredno kontrolo Svetega sedeža. |
* [[20. april]] - Papež Bonifacij VIII. ustanovi s papeško bulo ''In supremae praeminentia dignitatis'' rimsko [[Rimska univerza La Sapienza|Univerzo La Sapienza]]. Glavni namen je, da vzpostavi visokošolsko institucijo pod neposredno kontrolo Svetega sedeža. |
||
* [[7. september]] - Guillaume de Nogaret in [[Sciarra Colonna]]<ref>vodja hiše Colonna</ref> z dva tisoč najemniki okupirata komuno [[Anagni]], kjer se v svoji rezidenci nahaja papež. Vsi, ki naj bi papeža varovali, pobegnejo. Pri njem ostanejo le najbolj zvesti, ki pa ne igrajo vojaške vloge. Najemniki |
* [[7. september]] - [[Razžalitev v Anagniju]]: Guillaume de Nogaret in [[Sciarra Colonna]]<ref>vodja hiše Colonna</ref> z dva tisoč najemniki okupirata komuno [[Anagni]], kjer se v svoji rezidenci nahaja papež. Vsi, ki naj bi papeža varovali, pobegnejo. Pri njem ostanejo le najbolj zvesti, ki pa ne igrajo vojaške vloge. Najemniki opustošijo rezidenco in se spravijo nad papeža, ki mu Sciarra Colonna primaže klofuto. Nadaljni linč zaustavi Guillaume de Nogaret. Ob novici ugrabitve mestna komuna nemudoma izolira napadalce v palači. |
||
* [[9. september]] - |
* [[9. september]] - Milica mestne komune Anagnija prežene Francoze in jim s tem prepreči načrte, da bi papeža odvedli v Francijo, kjer bi ga javno ponižali in degradirali. Ampak duševna travma je za Bonifacija VIII. dovolj osebna, da ne opomore več in huje zboli. |
||
* [[11. oktober]] - Starostno telesno oslabel in po hudi duševni travmi septembrske ugrabitve umre papež [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacij VIII.]]. |
* [[11. oktober]] - Starostno telesno oslabel in po hudi duševni travmi septembrske ugrabitve umre papež [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacij VIII.]]. Kljub temu, da francoskemu kralju Filipu IV. ni uspelo privesti papeža v Francijo, pomeni misija za francosko krono uspeh, saj razkrije ranljivost rimskih papežev. [[1304]] ↔ |
||
* [[22. oktober]] - Po kratkem [[konklave|konklavu]] umrlega papeža Bonifacija VIII. nasledi [[papež Benedikt XI.|Benedikt XI.]], 194. papež po [[seznam papežev|seznamu]]. |
* [[22. oktober]] - Po kratkem [[konklave|konklavu]] umrlega papeža Bonifacija VIII. nasledi [[papež Benedikt XI.|Benedikt XI.]], 194. papež po [[seznam papežev|seznamu]]. |
||
Redakcija: 20:43, 19. januar 2015
| Stoletja: | 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje |
| Desetletja: | 1270. 1280. 1290. - 1300. - 1310. 1320. 1330. |
| Leta: | 1300 · 1301 · 1302 · 1303 · 1304 · 1305 · 1306 |
| Področja: | Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
| Ljudje: | Rojstva · Smrti |
| Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
1303 (MCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Dogodki
Ugrabitev in smrt papeža Bonifacija VIII.
- Papež Bonifacij VIII. izobči francoskega kralja Filipa IV. Lepega.
- februar - Francoski kancler Guillaume de Nogaret predstavi kralju Filipu VI. drzen načrt ugrabitve papeža in njegove nasilne privedbe v Francijo. Z izjemno dobro delujočo obveščevalno mrežo spravi tvegan načrt v tek. Naravne zaveznike v Rimu najde v lacijski družini Colonna, ki je v sporu s prav tako lacijsko družino[1] Caetani, kateri pripada papež Bonifacij VIII. (krstno ime: Benedetto Caetani).
- 20. april - Papež Bonifacij VIII. ustanovi s papeško bulo In supremae praeminentia dignitatis rimsko Univerzo La Sapienza. Glavni namen je, da vzpostavi visokošolsko institucijo pod neposredno kontrolo Svetega sedeža.
- 7. september - Razžalitev v Anagniju: Guillaume de Nogaret in Sciarra Colonna[2] z dva tisoč najemniki okupirata komuno Anagni, kjer se v svoji rezidenci nahaja papež. Vsi, ki naj bi papeža varovali, pobegnejo. Pri njem ostanejo le najbolj zvesti, ki pa ne igrajo vojaške vloge. Najemniki opustošijo rezidenco in se spravijo nad papeža, ki mu Sciarra Colonna primaže klofuto. Nadaljni linč zaustavi Guillaume de Nogaret. Ob novici ugrabitve mestna komuna nemudoma izolira napadalce v palači.
- 9. september - Milica mestne komune Anagnija prežene Francoze in jim s tem prepreči načrte, da bi papeža odvedli v Francijo, kjer bi ga javno ponižali in degradirali. Ampak duševna travma je za Bonifacija VIII. dovolj osebna, da ne opomore več in huje zboli.
- 11. oktober - Starostno telesno oslabel in po hudi duševni travmi septembrske ugrabitve umre papež Bonifacij VIII.. Kljub temu, da francoskemu kralju Filipu IV. ni uspelo privesti papeža v Francijo, pomeni misija za francosko krono uspeh, saj razkrije ranljivost rimskih papežev. 1304 ↔
- 22. oktober - Po kratkem konklavu umrlega papeža Bonifacija VIII. nasledi Benedikt XI., 194. papež po seznamu.
Prva vojna za škotsko neodvisnost
- 24. februar - Bitka pri Roslinu: zaradi zimskih razmer gre za manjši spopad med Angleži in Škoti, v katerem sicer zmagajo slednji.
- 29. maj - Dokončno parafirano premirje med angleško in francosko krono osami škotski odpor. Francoski kralj Filip IV. vrne Vojvodino Gaskonjo angleškemu kralju Edvardu I.. Prancoska princesa Izabela je obljubljena v zakon valižanskemu princu Edvardu Caernarfonu.
- julij - Angleška vojska pod vodstvom kralja Edvarda I. napreduje od Edinburgha do Perth.↓
- Avgusta - prispe v pristaniško mesto Aberdeen. Nato se obrne proti severu,kjer se v provinci Moray obrne in začne vračati čez Višavje nazaj proti jugu. Na poti Edvard I. ne naleti na odpor, predajajo se mu vsi škotski plemiči, razen Williama Walleceja. Še vedno obstaja jedro odpora, ki ga vodi baron Badenocha John III. Comyn.
Ostalo
- 4. marec - Umrlega prvega moskovskega kneza Daniela Aleksandroviča nasledi sin Jurij Danilovič.
- 4. april - Bitka pri Arquesu, francosko-flamska vojna: flamska Pirova zmaga nad francosko vojsko, s katero preprečijo francosko invazijo. Francozi se sicer umaknejo, vendar povzročijo Flamcem hude izgube.
- 8. avgust - Močan potres z epicentrom pod Kreto in cunami, ki mu sled, terjata več tisoč žrtev. V potresu je nepopravljivo poškodovan tudi aleksandrijski svetilnik, eno od takrat še ohranjenih sedmih čudes sveta.
- 18. oktober - Elbing, Prusija: križniki so nezadovoljni z velikim mojstrom reda Gotfridom iz Hohenloheja, ki je stacioniran v Italiji zanemarjal upravljanje redov v Prusiji in Livoniji, in ga prisilijo v abdikacijo. Novi veliki mojster meniškega viteškega reda križnikov postane dosti bolj bojeviti Sigfrid iz Feuchtwangna.
- Bitka pri Dimbosu, bizantinsko-otomanske vojne: Osmani pod vodstvom sultana Osmana I. še enkrat porazijo Bizantince, ki poskušajo pod vodstvom cesarja Andronika II. Paleologa zaustaviti napredovanje Turkov. Obe strani utrpita hude izgube, zato Bizantinci končajo na slabšem kot pred bitko.
- V mongolskem izgnanstvu na dvoru Zlate horde umre bivši bolgarski car Ivan Asen III.. Z njim izumre dinastija Asenov.
- Umrlega vojvodo egejskega otoka Naxos Marka II. Sanuda nasledi sin Vilijem I.
- Severnozahodna Indija: sultan Delhijskega sultanata Alauddin Hildži osvoji severnoindijsko hindusjko kraljestvo Mewar.
- Angleški kralj Edvard I. potrdi Avoirdupois merski sistem, s katerim poenoti merjenje mase na osnovi funta, ki ima 16 unč. Ta merski sistem je še vedno v rabi v ZDA, medtem ko so ostale anglosaksonske dežele prešle[3] na metrični sistem.
Rojstva
- 22. februar - Šidebal Gegeen/cesar Yingzong, mongolski vrhovni kan, cesar dinastije Yuan († 1323)
- Brigita Švedska, mistikinja, svetnica († 1373)
- Hodžo Takatoki, zadnji japonski regent Šogunata Kamakura (* 1333)
Smrti
- 4. marec - Daniel Moskovski, moskovski knez, pravoslavni svetnik (* 1261)
- 19. maj - Ivo Kermartin, francoski pravnik in svetnik (* 1253)
- 8. avgust - Henrik Kastiljski, kastiljski princ, vojskovodja (* 1230)
- 11. oktober - papež Bonifacij VIII. (* 1235)
- 27. oktober - Beatrika Kastiljska, portugalska kraljica (* 1242)
- Ivan Asen III., bolgarski car (* 1260)
- Marko II. Sanudo, vojvoda Naxosa
- Peire Pelet, okcitanski trubadur
Opombe
- ↑ Obe izvirata iz izumrle linije tusculumskih grofov, ki so obvladovali Rim v drugi polovici 10. in prvi polovici 11. stoletja.
- ↑ vodja hiše Colonna
- ↑ Vsaj kar zadeva uradno rabo.