1301

Stoletja:	13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja:	1270.  1280.  1290.  - 1300. -  1310.  1320.  1330.
Leta:	1298 · 1299 · 1300 · 1301 · 1302 · 1303 · 1304
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1301 (MCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Dogodki

• 25. oktober - S severne poloble je naslednjih 47 dni viden Halleyev komet.

Države naslednice mongolskega imperija

• 25. januar - Dinastija Yuan oziroma mongolska vojaška baza v Yunnanu nadaljuje z invazijo v Burmi proti Kraljevini Myinsaing. Mongolska vojska tega dne prispe pred istoimensko prestolnico omenjene burmanske kraljevine, vendar je obleganje neuspešno. ↓
• 6. april → Po neuspešnem obleganju mongolski generali prejmejo podkupnino in se umaknejo z vojsko nazaj v Yunnan. Ko se razve za njihovo nizkotno dejanje, jih yunnanske mongolske oblasti usmrtijo.
• Dinastija Yuan, Čagatajski kanat: vrhovni kan Temür nadaljuje z invazijo proti čagatajskemu vladarju Kaiduju, ki mu na pomoč prispe legitimni kan Duwa. Kaidu je v bitki s cesarsko vojsko vrhovnega kana smrtno ranjen, zato postane Duwa nesporni vladar Čagatajskega kanata. Naveličan državljanskih vojn ne uniči Kaidujeve rodbine in prenese privilegije umrlega na njegovega sina Čaparja. Prav tako spravi v tek diplomacijo, ki ji da nalogo, naj sklene premirje z vrhovnim kanom Temürjem. 1303 ↔

Ostalo

Angleški kralj Edvard I. in princ Edvard Caernarvon. Wales po 19-ih letih od zatrtja upora ponovno dobi valižanskega princa, tokrat Angleža, kar ostane standard do današnjih dni.

• 14. januar - S smrtjo ogrskega kralja Andreja III. dokončno izumre hiša Árpád, ki je vladala od prihoda Madžarov v Panonsko nižino v 9. stoletju. Za nasledstvo kraljevine se spopadejo neapeljska hiša Anžujcev, bavarska hiša Wittelsbaških in češka hiša Pržemislov. Tega leta sta kronana za novega ogrskega kralja neapeljski kandidat Karel Robert Anžujski (kot Karel I.), ki ima podporo predvsem na Hrvaškem, manj pa na Ogrskem, in češki kandidat Venčeslav ml. (kot Ladislav V.), ki ima ključno zaslombo pri svojem očetu, češkemu in poljskemu kralju Venčeslavu II. 1303 ↔
• 1. februar - Angleški kralj Edvard I. podeli svojemu sinu Edvardu Caernarvonu naziv Valižanskega princa.
• julij - Obleganje Bensheima, Nemčija: nemški kralj Albert I. Habsburški se ubrani poskusa štirih knezov-elektorjev, da bi ga odstavili in si nastavili njim ustreznejšega ter šibkejšega kralja.
• 3. september - Umrlega vladarja Verone Alberta I. iz rodbina Scaligerjev nasledi sin Bartolomej I.
• 8. november - Firence: spopad med Črnimi in Belimi gvelfi. Dante je privrženec Belih.
• 5. december - Papež Bonifacij VIII. pošlje spravno pismo Ausculta Fili francoskemu kralju Filipu IV.. Pismo je napisano v paternalističnem tonu s pozicije vrhovnega oblastnika posvetnih vladarjev. Papeža moti kraljeva agresija proti Cerkvi, kar pomeni samovoljno obdavčevanje cerkve, investitura kralju vdanih škofov in preganjanje papeških škofov. Unam sanctam → 1302
• Prva vojna za škotsko neodvisnost: Škoti plenijo po severni Angliji in se izogibajo frontalnim spopadom z Angleži.
• Bergen, Norveška: na Norveškem se pojavi ti. Lažna Margareta, prevarantka, ki je posnemala umrlo norveško princeso in škotsko dedinjo Margareto. Gospa je bila že krepko v letih, stara namreč 40 let, medtem ko bi jih princesa morala šteti rosnih 17 let. Skupaj s soprogom prepriča preprosto ljudstvo in nekaj klerikov, da je (umrla) princesa, ne pa tudi mestnih oblasti. Le-te obtožijo Lažno Margareto prevare, soproga obglavijo, njo pa sežgejo na grmadi. Nazadnje se med preprostimi prebivalci mesta razbohoti razbohoti ljudski kult v njeno slavo, ki lažno princeso smatrajo za mučenico, zato v bližini kraja njene smrti zraste cerkev.
• Umrlega kralja Galicije-Volinje Leona I. nasledi sin Jurij I.
• Španija: kastiljski princ in kralj Leóna Ivan I. se sporazume s starejšim bratom Ferdinandom IV. in mu prepusti vodenje Leóna. Položaj je v tem letu na Iberskem polotoku izjemno slab: suša, ki ji sledita huda lakota z epidemijami bolezni, pogubita četrtino prebivalstva Kastilije.

Rojstva

• 23. julij - Oton IV., avstrijski vojvoda († 1339)
• 5. avgust - Edmund Woodstock, 1. grof Kenta, vojskovodja, diplomat († 1330)
• 7. oktober - Aleksander Mihajlovič, tverski knez († 1339)
• 30. november - Andrea Corsini, italijanski karmeličan, škof Fiesole, svetnik († 1373)
• Ingeborg Hakonsdatter, norveška princesa, švedska regentinja, vojvodinja Hallanda († 1361)
• Ismail ibn Kasir, islamski učenjak, šafijska šola († 1373)
• Katarina Valoiška, regentinja ahajske kneževine, titularna latinska cesarica († 1346)
• princ Morikuni, 9. japonski šogun († 1333)
• Ni Zan, kitajski slikar († 1374)
• Nitta Jošisada, japonski vojskovodja († 1338)
• William Montagu, 1. grof Salisburyja, kralj otoka Man († 1344)

Smrti

• 14. januar - Andrej III., madžarski kralj (* 1265)
• 20. februar - Asukai Gayū, japonski plemič, pesnik (* 1241)
• 3. september - Albert I. della Scala, vladar Verone
• Gertrud Morneweg, nemška trgovka iz Lübecka
• Jean I. de Grailly, gaskonski senešal
• Kaidu, vladar Čagatajskega kanata (* 1230)
• Lažna Margareta, norveška prevarantka, posnemovalka umrle norveške princese in škotske dedinje Margarete (* 1260)
• Leon I., kralj Galicije-Volinje, kijevski veliki knez (* 1228)
• Stefano Fiorentino, italijasnki (florentinski) slikar († 1350)
• Zahed Gilani, perzijski mistik, sufi (* 1216)