Demokracija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 21:50, 12. januar 2015

Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva. To lahko svojo pravico izvršuje neposredno; vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavniške demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politične predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za določeno časovno obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladavine običajno deli na tri veje: zakonodajno, izvršilno in sodno. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, državljani pa nad njimi vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji.

Ideja demokracije se je oblikovala v ti. Zlati dobi Aten (Solon, Platon, Aristotel) in je bila neposrednega tipa. V tovrstni obliki je cvetela tudi v zlati dobi Rimskega imperija, pred ponovno uvedbo monarhije, s strani Gaja Julija Cezarja. Ideja o demokraciji, kot jo poznamo danes, se je ponovno pojavila skoraj dve tisočletji kasneje v 18. stoletju, s pojavom liberalizma.

Glej tudi

Zunanje povezave

Poglejte si besedo demokracija ali Demokracija v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta članek o sociologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link GA

@@ Vrstica 2: / Vrstica 2: @@
 '''Demokracíja''' ([[grščina|grško]] δημοκρατíα (''demokratía'') iz δημος (''demos'' - ljudstvo) in κρατειν (''kratein'' - vladati) - »vladavina ljudstva«) je [[oblika vladavine]], v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz [[ljudstvo|ljudstva]]. To lahko svojo pravico izvršuje neposredno; vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavniške demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politične predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za določeno časovno obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladavine običajno deli na tri veje: [[zakonodajna veja oblasti|zakonodajno]], [[izvršilna veja oblasti|izvršilno]] in [[sodna veja oblasti|sodno]]. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, državljani pa nad njimi vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji.
-Ideja demokracije se je oblikovala v ti. Zlati dobi [[Atene|Aten]] ([[Solon]], [[Platon]], [[Aristotel]]) in je bila neposrednega tipa. V tovrstni obliki je cvetela tudi v zlati dobi Rimskega imperija, pred ponovno uvedbo monarhije, s strani [[Julij Cezar|Julija Cezarja]]. Ideja o demokraciji, kot jo poznamo danes, se je ponovno pojavila skoraj dve tisočletji kasneje v 18. stoletju, s pojavom [[liberalizem|liberalizma]].
+Ideja demokracije se je oblikovala v ti. Zlati dobi [[Atene|Aten]] ([[Solon]], [[Platon]], [[Aristotel]]) in je bila neposrednega tipa. V tovrstni obliki je cvetela tudi v zlati dobi Rimskega imperija, pred ponovno uvedbo monarhije, s strani [[Gaj Julij Cezar|Gaja Julija Cezarja]]. Ideja o demokraciji, kot jo poznamo danes, se je ponovno pojavila skoraj dve tisočletji kasneje v 18. stoletju, s pojavom [[liberalizem|liberalizma]].
 == Glej tudi ==