Šmihel pod Nanosom: Razlika med redakcijama
m RKD |
pp regija |
||
Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
|obcina=Postojna |
|obcina=Postojna |
||
|pokrajina=Notranjska |
|pokrajina=Notranjska |
||
|regija= |
|regija=Primorsko-notranjska regija |
||
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes |
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes |
||
| ime = Šmihel pod Nanosom - Vas |
| ime = Šmihel pod Nanosom - Vas |
Redakcija: 09:48, 10. januar 2015
Šmihel pod Nanosom | |
---|---|
Koordinati: 45°47′53″N 14°07′08″E / 45.798°S 14.119°V | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Primorsko-notranjska regija |
Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
Občina | Postojna |
Nadm. višina | 585,1 m |
Prebivalstvo | |
• Skupno | 171 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 6230 Postojna |
Zemljevidi | |
Šmihel pod Nanosom - Vas | |
Lega | Občina Postojna |
RKD št. | 25176 (opis enote)[1] |
Šmihel pod Nanosom je gručasto naselje ob vznožju Nanosa v Občini Postojna.
V Šmihelu se nahajajo ostanki prazgodovinske naselbine, ki je nekaj časa veljala za Metulum (grško Μετουλον - Metulon), glavno gradišče ilirskih Japodov.
Arheologija
Gradišče Grad z izrazito strateško lego na območju »Postojnskih vrat« severno od naselja, je ena najvažnejših in največjih naselbin notranjske prazgodovinske kulturne skupine. Planoto trapezaste oblike obdajajo z vseh strani strma pobočja, po robovih pa potekajo obsežni okopi (severni in vzhodni sta dolga okoli 350 m).
Poselitev se je pričela v 8. stoletju pr. n. št. in je trajala do 1. stoletja pr. n. št. Opustitev naselbine se povezuje z uvedbo rimskega nadzora na tem območju, ko je rimska vojska v času cesarja Oktavijana v vojni med leti 35 do 33 pr. n. št. zavzela naselbino in jo uničila.[2]
Posamezna grobišča pod naseljem so časovno ločena, prevladujejo pa žgani in žarni grobovi. Posebnost so grobovi z orožjem iz 4. stoletja pr. n. št. Odsev vojaških spopadov za zavzetje naselja je v okopu gradišča odkrito rimsko orožje iz obdobja okoli 2. stoletja pr. n. št. z nad 370 primerki čelad, mečev, osti kopij in konic katapultnih izstrelkov. Večino najdenega gradiva je shranjenega v Naravoslovnem muzrju na Dunaju in Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani.[3]
Sklici in opombe
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25176«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Enciklopedija leksikonografskog zavoda; knjiga 3, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1966
- ↑ Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999
Glej tudi