Šmihel pod Nanosom: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m RKD
SportiBot (pogovor | prispevki)
pp regija
Vrstica 11: Vrstica 11:
|obcina=Postojna
|obcina=Postojna
|pokrajina=Notranjska
|pokrajina=Notranjska
|regija=Notranjsko - kraška regija
|regija=Primorsko-notranjska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Šmihel pod Nanosom - Vas
| ime = Šmihel pod Nanosom - Vas

Redakcija: 09:48, 10. januar 2015

Šmihel pod Nanosom
Šmihel pod Nanosom se nahaja v Slovenija
Šmihel pod Nanosom
Šmihel pod Nanosom
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°47′53″N 14°07′08″E / 45.798°S 14.119°V / 45.798; 14.119
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPrimorsko-notranjska regija
Tradicionalna pokrajinaNotranjska
ObčinaPostojna
Nadm. višina
585,1 m
Prebivalstvo
 • Skupno171
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi
Šmihel pod Nanosom - Vas
LegaObčina Postojna
RKD št.25176 (opis enote)[1]

Šmihel pod Nanosom je gručasto naselje ob vznožju Nanosa v Občini Postojna.

V Šmihelu se nahajajo ostanki prazgodovinske naselbine, ki je nekaj časa veljala za Metulum (grško Μετουλον - Metulon), glavno gradišče ilirskih Japodov.

Arheologija

Gradišče Grad z izrazito strateško lego na območju »Postojnskih vrat« severno od naselja, je ena najvažnejših in največjih naselbin notranjske prazgodovinske kulturne skupine. Planoto trapezaste oblike obdajajo z vseh strani strma pobočja, po robovih pa potekajo obsežni okopi (severni in vzhodni sta dolga okoli 350 m).

Poselitev se je pričela v 8. stoletju pr. n. št. in je trajala do 1. stoletja pr. n. št. Opustitev naselbine se povezuje z uvedbo rimskega nadzora na tem območju, ko je rimska vojska v času cesarja Oktavijana v vojni med leti 35 do 33 pr. n. št. zavzela naselbino in jo uničila.[2]

Posamezna grobišča pod naseljem so časovno ločena, prevladujejo pa žgani in žarni grobovi. Posebnost so grobovi z orožjem iz 4. stoletja pr. n. št. Odsev vojaških spopadov za zavzetje naselja je v okopu gradišča odkrito rimsko orožje iz obdobja okoli 2. stoletja pr. n. št. z nad 370 primerki čelad, mečev, osti kopij in konic katapultnih izstrelkov. Večino najdenega gradiva je shranjenega v Naravoslovnem muzrju na Dunaju in Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani.[3]

Sklici in opombe

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25176«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. Enciklopedija leksikonografskog zavoda; knjiga 3, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1966
  3. Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999

Glej tudi