Ivo Urbančič: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Redakcija 4221143 uporabnika 89.164.254.26 (pogovor) razveljavljena (brez sklica)
SportiBot (pogovor | prispevki)
nadomestitev lifetime
Vrstica 51: Vrstica 51:
{{philosopher-stub}}
{{philosopher-stub}}


{{lifetime|1930|LIVING|Urbančič, Ivo}}
{{DEFAULTSORT:Urbančič, Ivo}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1930]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]


[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]

Redakcija: 11:28, 5. januar 2015

Ivo Urbančič
Rojstvo (1930-11-12) 12. november 1930 (93  let) Robič, Kraljevina Italija
Robič
Smrt7. avgust 2016({{padleft:2016|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1] (85 let)
Četrtna skupnost Vič[2]
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Italija
Poklicfilozof, prevajalec
ObdobjeFilozofija 20. in 21. stoletja
RegijaZahodna filozofija
Šola/tradicijafenomenologija
Glavna zanimanja
ontologija · etika · tehnologija · teorija sistemov
Vplival na

Ivan »Ivo« Urbančič [ívan ívo urbánčič], slovenski filozof in prevajalec, * 12. november 1930, Robič.

Urbančič velja za enega od začetnikov slovenske fenomenološke šole. Njegova vloga pri razvoju filozofske misli je primerljiva z delom Mihaila Đurića ali Vanje Sutlića.

Življenje in delo

Rodil se je v kmečki družini. Ko je bil še otrok, se je njegova družina zaradi fašističnega preganjanja preselila v Kraljevino Jugoslavijo. Šest let so preživeli v Bistrici pri Bitoli, kjer so se naselili slovenski izseljenci iz Julijske krajine. Leta 1937 so se preselili v Črešnjevec pri Sloveski Bistrici. Tam se je mladi Ivo srečal z Jožetom Pučnikom, s katerim je bil dolgoletni prijatelj.

Po končani tehniški sednji šoli v Kranju je eno leto v Beograddu poslušal predavanja iz komunikacijske tehnologije. Leta 1960 ga je Pučnik prepričal naj se vpiše na Univerzo v Ljubljani, kjer je študiral filozofijo. Med študijem je sodeloval s skupino mladih intelektualcev, imenovano Kritična generacija. Leta 1970 je doktoriral na Univezi v Zagrebu. V letih 1969 in 1970 je študiral na Univezi na Dunaju, v letih 1971 in 1972 pa na Univerzi v Kölnu, kjer je sodeloval s Karl-Heinzom Volkmann-Schluckom. V letu 1964 je začel raziskovati na Inštitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani. Bil je kritičen do titoizma, kar mu je onemogočilo pedagoško delo na Univezi. Inštitut mu je uspelo preusmeriti v neke vrsto zatočišča za kritične intelektualce. Med osebnostmi, ki jih je pripeljal nanj, je bil tudi Slavoj Žižek.

V 1980-ih je bil urednik pri Slovenski matici, kjer je vodil prevod in prvo izdajo več zahodnih mislecev v slovenščino. Med drugim je pomagal izdati celotno delo Nietzscheja.

V zgodnjih 1980-ih je bil med ustanovitelji alternativne Nove revije. Leta 1987 je bil soavtor Prispevkov za slovenski nacionalni program. Leta 1989 je bil med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze (SDZ), ene prvih demokratičnih političnih strank, ki je nasprotovala komunističnemu režimu v Sloveniji. Čepav po slovenski pomladi ni sodeloval v aktivni politiki, je podpiral Slovensko demokratsko stranko (SDS) in njenega predsednika Janeza Janšo. Leta 2004 je bil soustanovitelj in prvopodpisnik liberalno konzervativne civilno-družbene organizacije Zbora za republiko (ZR).

Živi v Ljubljani.

Izbrana dela

  • Evropski nihilizem, (Ljubljana 1971), (COBISS)
  • Leninova "filozofija", (Maribor 1971), (COBISS)
  • Vprašanje umetnosti in estetike na prelomu sodobne epohe: estetska in filozofska misel Dušana Pirjevca, Ljubljana 1980, (COBISS)
  • Uvod v vprašanje naroda (Maribor 1981), (COBISS)
  • Neosholastika na Slovenskem (Ljubljana 1983), (COBISS)
  • Zaratustrovo izročilo I & II (Ljubljana, 1993 in 1996), (COBISS)/(COBISS)
  • Moč in oblast : iz pomnjenja konca in začetka (Ljubljana, 2000), (COBISS)
  • Nevarnost biti : krokiji o duhu evropskosti (Ljubljana, 2003), (COBISS)
  • Zgodovina nihilizma (Ljubljana, 2011), (COBISS)
  • O krizi : epilog k Zgodovini nihilizma (Slovenska matica, Ljubljana 2012), (COBISS)

Zunanje povezave

  1. http://www.delo.si/kultura/knjiga/poslovil-se-je-filozof-ivan-urbancic.html
  2. https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/1083/ivan-urbancic