Ivo Urbančič

Ivo Urbančič
Rojstvo	(1930-11-12) 12. november 1930 Robič, Kraljevina Italija Robič
Smrt	7. avgust 2016({{padleft:2016|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (85 let) Četrtna skupnost Vič
Državljanstvo	Slovenija  SFRJ  Kraljevina Italija
Poklic	filozof, prevajalec
Obdobje	Filozofija 20. in 21. stoletja
Regija	Zahodna filozofija
Šola/tradicija	fenomenologija
Glavna zanimanja	ontologija · etika · tehnologija · teorija sistemov
Vplivi Martin Heidegger · Friedrich Wilhelm Nietzsche · Dušan Pirjevec Ahac · France Veber · Karl Marx · Niklas Luhmann · Edmund Husserl · predsokratiki
Vplival na Tine Hribar · Jože Pučnik · Dean Komel

Ivan »Ivo« Urbančič [ívan ívo urbánčič], slovenski filozof in prevajalec, * 12. november 1930, Robič.

Urbančič velja za enega od začetnikov slovenske fenomenološke šole. Njegova vloga pri razvoju filozofske misli je primerljiva z delom Mihaila Đurića ali Vanje Sutlića.

Življenje in delo

Rodil se je v kmečki družini. Ko je bil še otrok, se je njegova družina zaradi fašističnega preganjanja preselila v Kraljevino Jugoslavijo. Šest let so preživeli v Bistrici pri Bitoli, kjer so se naselili slovenski izseljenci iz Julijske krajine. Leta 1937 so se preselili v Črešnjevec pri Sloveski Bistrici. Tam se je mladi Ivo srečal z Jožetom Pučnikom, s katerim je bil dolgoletni prijatelj.

Po končani tehniški sednji šoli v Kranju je eno leto v Beograddu poslušal predavanja iz komunikacijske tehnologije. Leta 1960 ga je Pučnik prepričal naj se vpiše na Univerzo v Ljubljani, kjer je študiral filozofijo. Med študijem je sodeloval s skupino mladih intelektualcev, imenovano Kritična generacija. Leta 1970 je doktoriral na Univezi v Zagrebu. V letih 1969 in 1970 je študiral na Univezi na Dunaju, v letih 1971 in 1972 pa na Univerzi v Kölnu, kjer je sodeloval s Karl-Heinzom Volkmann-Schluckom. V letu 1964 je začel raziskovati na Inštitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani. Bil je kritičen do titoizma, kar mu je onemogočilo pedagoško delo na Univezi. Inštitut mu je uspelo preusmeriti v neke vrsto zatočišča za kritične intelektualce. Med osebnostmi, ki jih je pripeljal nanj, je bil tudi Slavoj Žižek.

V 1980-ih je bil urednik pri Slovenski matici, kjer je vodil prevod in prvo izdajo več zahodnih mislecev v slovenščino. Med drugim je pomagal izdati celotno delo Nietzscheja.

V zgodnjih 1980-ih je bil med ustanovitelji alternativne Nove revije. Leta 1987 je bil soavtor Prispevkov za slovenski nacionalni program. Leta 1989 je bil med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze (SDZ), ene prvih demokratičnih političnih strank, ki je nasprotovala komunističnemu režimu v Sloveniji. Čepav po slovenski pomladi ni sodeloval v aktivni politiki, je podpiral Slovensko demokratsko stranko (SDS) in njenega predsednika Janeza Janšo. Leta 2004 je bil soustanovitelj in prvopodpisnik liberalno konzervativne civilno-družbene organizacije Zbora za republiko (ZR).

Živi v Ljubljani.

Izbrana dela

• Evropski nihilizem, (Ljubljana 1971), (COBISS)
• Leninova "filozofija", (Maribor 1971), (COBISS)
• Vprašanje umetnosti in estetike na prelomu sodobne epohe: estetska in filozofska misel Dušana Pirjevca, Ljubljana 1980, (COBISS)
• Uvod v vprašanje naroda (Maribor 1981), (COBISS)
• Neosholastika na Slovenskem (Ljubljana 1983), (COBISS)
• Zaratustrovo izročilo I & II (Ljubljana, 1993 in 1996), (COBISS)/(COBISS)
• Moč in oblast : iz pomnjenja konca in začetka (Ljubljana, 2000), (COBISS)
• Nevarnost biti : krokiji o duhu evropskosti (Ljubljana, 2003), (COBISS)
• Zgodovina nihilizma (Ljubljana, 2011), (COBISS)
• O krizi : epilog k Zgodovini nihilizma (Slovenska matica, Ljubljana 2012), (COBISS)

Zunanje povezave

• Ivo Urbančič - o medijih, Okrogla miza, vimeo.com 2009-05-19