Zdravko Kravos: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
+infopolje Oseba
SportiBot (pogovor | prispevki)
nadomestitev lifetime
Vrstica 9: Vrstica 9:
* [[seznam slovenskih misijonarjev]]
* [[seznam slovenskih misijonarjev]]
{{reli-bio-stub}}
{{reli-bio-stub}}
{{lifetime|1925||Kravos, Zdravko}}
{{DEFAULTSORT:Kravos, Zdravko}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1925]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski redovniki]]
[[Kategorija:Slovenski redovniki]]
[[Kategorija:Italijanski redovniki]]
[[Kategorija:Italijanski redovniki]]

Redakcija: 11:04, 4. januar 2015

Zdravko Kravos
Rojstvo15. februar 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Skrilje
Smrt2002
Luján[d]
Državljanstvo Slovenija
 Argentina
 Kraljevina Italija
Poklicučitelj, redovnik

Zdravko Kravos, italijanski redovnik, misijonarski šolski brat slovenskega rodu, * 15. februar 1925, Skrilje, Kraljevina Italija.

Življenje in delo

Rodil se je slovenskim staršem, krojaču Miru in gospodinji Mariji Kravos, rojeni Pahor. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in eno leto v goriškem malem semenišču. Julija 1939 je odšel v Torino, kjer je vstopil v red maristov (ital. Fratelli Maristi delle Scoule, lat. Institutum Maristarum a Scholis, kratica F.M.S.). Tam je končal klasično gimnazijo z maturo in aprila 1943 opravil noviciat z malimi zaobljubami. Leta 1947 je odšel v Buenos Aires, kjer je naslednje leto v mestu Lujan v Marijinem svetišču in sedežu lazatistov in maristov opravil končne zaobljube. V Lujanu se je naučil tudi španščine in končal učiteljišče. Kot učitelj je poučeval na več osnovnih šolah po Argentini in istočasno študiral na Univerzi v Buenos Airesu ter leta 1956 diplomiral iz latinščine in angleščine. Kot srednješolski profesor je v letih 1956-1971 poučeval angleščino na srednjih šolah v mestih Rafaela in Rosario (provinca Santa Fe), ko se je prostovoljno javil za delo v misijonih v Afriki. V srednjih šolah v Kamerunu je 14 let poučeval latinščino, angleščino, francoščino, matematiko, telesno vzgojo in lov na kače. Pomagal je tudi pri kopanju nad 100 vodnjakov. Poleg tega je bil 10 let prevoznik v zavodu za gobavce. Leta 1984 je odšel v Zambijo, kjer je v maristični postojanki Chassa nadaljeval delo profesorja na srednji šoli.[1]

Viri

  1. Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.

Glej tudi