Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
infopolje Oseba namesto Bioslika
SportiBot (pogovor | prispevki)
nadomestitev lifetime
Vrstica 21: Vrstica 21:
{{chemist-stub}}
{{chemist-stub}}


{{lifetime|1838|1912|Boisbaudran, Paul-Emile Lecoq de}}
{{DEFAULTSORT:Boisbaudran, Paul-Emile Lecoq de}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1838]]
[[Kategorija:Umrli leta 1912]]


[[Kategorija:Francoski kemiki]]
[[Kategorija:Francoski kemiki]]

Redakcija: 12:34, 3. januar 2015

Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran
Portret
Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran
Rojstvo18. april 1838({{padleft:1838|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2][…] ali 18. april 1836({{padleft:1836|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})
Cognac[4]
Smrt28. maj 1912({{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[2][3][5]
Pariz, Francija[4]
Državljanstvo Francija
Poklickemik, fizik, znanstvenik, vinogradnik

Paul-Émile (François) Lecoq de Boisbaudran, francoski kemik, * 18. april 1838, Cognac, Francija, † 28. maj 1912, Pariz, Francija.

Življenje in delo

De Boisbaudran se je leta 1858 začel ukvarjati z družinskim vinarskim poslom, leto kasneje pa se je začel ukvarjati s kemijo.

Leta 1874 je napisal delo Spectres lumineux, spectres prismatiques, et en longeurs d'ondes destines aux recherche de chimie minerale, objavljeno v Parizu pri založbi Gauthier-Villars. V njem je prvi opisal novo znanost spektroskopijo, ki jo je razvil Kirchhoff. S pomočjo spektroskopije je de Boisbaudran leta 1875 odkril element galij in ga poimenoval po latinski besedi za Galijo, Gallia.

V cinkovi rudi s Pirenejev je našel kovino. Leto kasneje je izoliral element z elektrolizo. Kasneje so trdili da je Lecoq poimenoval element po sebi, ker je beseda gallus latinski prevod francoske besede le coqpetelin«), vendar je v članku iz leta 1877 to zanikal. Obstoj galija je predvidel Mendelejev leta 1871, ki ga je imenoval eka-aluminij. Odkritje galija je pripomoglo k razvoju Mendelejeve teorije o periodnem sistemu (1870).

Kasneje je de Boisbaudran odkril samarij (1880) in disprozij (1886). Leta 1885 je izoliral tudi gadolinij, ki ga je leta 1880 odkril de Marignac.

De Boisbaudran je naprej razvil periodično razvrstitev elementov, ko je kmalu po odkritju argona predlagal da gre za člana nove, prej neznane skupine elementov, ki je kasneje postala znana kot žlahtni plini.


  1. podatkovna baza Léonoreministère de la Culture.
  2. 2,0 2,1 Brockhaus Enzyklopädie
  3. 3,0 3,1 Gran Enciclopèdia CatalanaGrup Enciclopèdia, 1968.
  4. 4,0 4,1 Лекок де Буабодран Поль Эмиль // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. Annuaire prosopographique : la France savante