Aleksander I. Karadžordžević: Razlika med redakcijama
m podvojeni presledki |
nadomestitev lifetime |
||
Vrstica 38: | Vrstica 38: | ||
{{noble-stub}} |
{{noble-stub}} |
||
{{ |
{{DEFAULTSORT:Aleksander I. Karađorđević}} |
||
[[Kategorija:Rojeni leta 1888]] |
|||
[[Kategorija:Umrli leta 1934]] |
|||
[[Kategorija:Žrtve atentatov]] |
[[Kategorija:Žrtve atentatov]] |
Redakcija: 12:21, 3. januar 2015
Aleksander I. Karadžordžević | |
---|---|
Rojstvo | 16. december 1888[1][2][…] Cetinje, Kneževina Črna gora[d][4] |
Smrt | 9. oktober 1934[5][2][…] (45 let) Marseille, Tretja francoska republika[4] |
Državljanstvo | Kraljevina Srbija Kraljevina Jugoslavija |
Poklic | vladar |
Podpis |
Aleksander Karađorđević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Življenje
Aleksander Karađorđević je bil med prvo svetovno vojno vrhovni poveljnik srbske vojske. Z njo se je udeležil napornega umika prek Albanije na otok Krf. Leta 1916 naj bi nanj načrtovali prvi atentat, za katerega je bil obsojen srbski častnik Dragutin Dimitrijević-Apis.
Kot regent je državo vodil od leta 1918, kralj pa je postal leta 1921. Podpiral je idejo Jugoslavanstva, državni centralizem in unitarizem. Leta 1922 se je poročil z romunsko princeso Marijo iz dinastije Hohenzollern-Sigmaringen. 6. januarja 1929 je izdal razglas, s katerim je ukinil ustavo z dne 28. junija 1921 (t. i. vidovdanska ustava) in razpustil narodno skupščino. Uvedel je t. i. šestojanuarsko diktaturo. S tem je kot kralj hotel končati vse ostrejši politični boj med avtonomistično-federalističnimi narodnopolitičnimi zahtevami nesrbskih narodov z jugoslovanskim unitarizmom in centralizmom na eni ter velikosrbsko hegemonistično politiko na drugi strani, ki je zaznamoval politično življenje v prvem desetletju Kraljevine SHS, in sicer v korist jugoslovanskega unitarizma in centralizma ter velikosrbskega hegemonizma. 3. oktobra 1929 je kralj Aleksander podpisal Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, s katerim je Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev uradno preimenoval v Kraljevino Jugoslavijo, državo pa razdelil na nova upravna območja – banovine. 3. septembra 1931 je izdal oktroirano ustavo. Njegove domnevne načrte za ponovno spremembno režima v demokratični smeri je preprečil atentat nanj.[7] Že leta 1933 so hrvaški ustaši zaradi nasprotovanja njegovi unitaristični politiki v Zagrebu načrtovali izvedbo atentata nanj. Atentat nanj v Marseillu je leta 1934 uspešno izvedel makedonski nacionalist Vlado Černozemski s pomočjo hrvaških ustašev.
Zanimivosti
Po njem so leta 1936 poimenovali Šolo viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, današnja Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Ljubljana.[8]
V Mariboru so po njegovi smrti v njegov spomin zgradili novo šolsko poslopje, ki so ga slovesno odprli 1. decembra 1936, tj. na državni praznik zedinjenja. Danes sta v tem šolskem poslopju dve osnovni šoli: Osnovna šola Franceta Prešerna in Osnovna šola Borisa Kidriča.[7]
Kraljev rojstni dan je bil v Kraljevini SHS in Kraljevini Jugoslaviji državni praznik. Za časa kralja Aleksandra I. Karađorđevića je bil to 17. december (čeprav se je Aleksander v resnici rodil 16. decembra). Po njegovi nasilni smrti je vlogo državnega praznika prevzel rojstni datum njegovega sina Petra II., medtem ko so se pokojnega kralja Aleksandra vsako leto spomnili na obletnico njegove smrti 9. oktobra, ko so po državi izobešali žalne zastave.[7]
Nedavno je bilo razkrito tudi, da je imel kralj na prsih veliko tetovažo orla s krono na glavi, ki pa je presenetljivo precej spominjal na nemške imperialne simbole.[9] Sicer pa tetovaže med tedanjimi evropskimi kronanimi glavami niso bile nobena redkost.
Viri in sklici
- ↑ http://www.royalfamily.org/dynasty/hm-king-alexander-i-of-yugoslavia/
- ↑ 2,0 2,1 Lundy D. R. The Peerage
- ↑ Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
- ↑ 4,0 4,1 Record #118647970 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Encyclopædia Britannica
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ 7,0 7,1 7,2 Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)
- ↑ Vitakraigherja.si - Zgodovina šole
- ↑ »Srbi u čudu: Prvi kralj Jugoslavije preko cijelih grudi je imao veliku tetovažu pruskog orla«.
Glej tudi
Aleksander I. Karadžordžević Rojen: 16. december 1888 Umrl: 9. oktober 1934
| ||
Vladarski nazivi | ||
---|---|---|
Predhodnik: nihče |
Regent Princ Aleksander Srbski 1914 - 16. avgust, 1921 s Kraljem Petrom I. Karađorđevićem |
Naslednik: Nobeden |
Predhodnik: Peter I. kot Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev |
Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev 16. avgust, 1921 - 6. januar, 1929 |
Naslednik: Razglašen za kralja Jugoslavije |
Nov naziv | Kralj Jugoslavije 6. januar, 1929 - 9. oktober, 1934 |
Naslednik: Peter II. |
- Rojeni leta 1888
- Umrli leta 1934
- Žrtve atentatov
- Karađorđevići
- Srbski kralji
- Jugoslovanski kralji
- Nosilci reda svetega Andreja
- Nosilci reda svetega Aleksandra Nevskega
- Nosilci reda svetega Jurija
- Nosilci reda Virtuti Militari
- Veterani prve svetovne vojne
- Ljudje, po katerih so poimenovali šolo
- Aleksander I. Karađorđević
- Umorjeni vladarji