Viktorijini slapovi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 17:07, 16. november 2014

Viktorijini slapovi (tudi Mosi-oa-Tunya) so slapovi na reki Zambezi, na meji med Zambijo in Zimbabvejem. Slapovi so široki približno 1,7 km in visoki 128 m. Posebnost slapov se kaže zaradi ozke kotanjaste razpoke, kamor pada voda.

Škotski raziskovalec David Livingstone je slapove obiskal leta 1855 in jih poimenoval po kraljici Viktoriji, čeprav so jih domačini pred tem že poimenovali z izrazom Mosi-oa-Tunya, »dim, ki grmi«.^[1] Slapovi so razdeljeni med dva narodna parka: zambijski Narodni park Mosi-oa-Tunya in Narodni park Viktorijinih slapov države Zimbabve. So ena glavnih turističnih atrakcij južne Afrike in uvrščeni med naravne spomenike svetovne dediščine (UNESCO).

Viktorijini slapovi so tako po pretoku vode kot po obsegu mnogo večji kot severnoameriški Niagarski slapovi. Edini tekmec so jim južnoameriški slapovi Iguazú, ki pa so razdeljeni v 270 (relativno) majhnih slapov. Viktorijini slapovi so glede na značilnost, da voda pada v eni sami kontinuirani vodni zavesi, največji slapovi v svetovnem merilu.

Glej tudi

Slapovi Iguazú

Sklici

↑ »Victoria Falls«. World Digital Library. 1890–1925. Pridobljeno 1. junija 2013.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava)

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Viktorijini slapovi

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[WDL-1] »Victoria Falls«. World Digital Library. 1890–1925. Pridobljeno 1. junija 2013.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava)

[1]

@@ Vrstica 3: / Vrstica 3: @@
 '''Viktorijini slapovi''' (tudi '''Mosi-oa-Tunya''') so [[slap]]ovi na [[reka|reki]] [[Zambezi]], na meji med [[Zambija|Zambijo]] in [[Zimbabve]]jem. Slapovi so široki približno 1,7 [[kilometer|km]] in visoki 128 [[meter|m]]. Posebnost slapov se kaže zaradi ozke kotanjaste razpoke, kamor pada voda.
-[[Škoti|Škotski]] raziskovalec [[David Livingstone]] je slapove obiskal leta 1855 in jih poimenoval po [[Kraljica Viktorija|kraljici Viktoriji]], čeprav so jih domačini pred tem že poimenovali z izrazom ''Mosi-oa-Tunya'', »dim, ki grmi«.<ref name="WDL">{{cite web |url = http://www.wdl.org/en/item/550 |title = Victoria Falls |website = [[World Digital Library]] |date = 1890-1925 |accessdate = 2013-06-01 }}</ref> Slapovi so razdeljeni med dva [[narodni park|narodna parka]]: zambijski ''Narodni park Mosi-oa-Tunya'' in ''Narodni park Viktorijinih slapov'' države Zimbabve. So ena glavnih turističnih atrakcij južne [[Afrika|Afrike]]. So tudi med naravni spomenik svetovne dediščine ([[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]]).
+[[Škoti|Škotski]] raziskovalec [[David Livingstone]] je slapove obiskal leta 1855 in jih poimenoval po [[Kraljica Viktorija|kraljici Viktoriji]], čeprav so jih domačini pred tem že poimenovali z izrazom ''Mosi-oa-Tunya'', »dim, ki grmi«.<ref name="WDL">{{cite web |url = http://www.wdl.org/en/item/550 |title = Victoria Falls |website = [[World Digital Library]] |date = 1890-1925 |accessdate = 2013-06-01 }}</ref> Slapovi so razdeljeni med dva [[narodni park|narodna parka]]: zambijski ''Narodni park Mosi-oa-Tunya'' in ''Narodni park Viktorijinih slapov'' države Zimbabve. So ena glavnih turističnih atrakcij južne [[Afrika|Afrike]] in uvrščeni med naravne spomenike svetovne dediščine ([[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]]).
 Viktorijini slapovi so tako po pretoku vode kot po obsegu mnogo večji kot severnoameriški [[Niagarski slapovi]]. Edini tekmec so jim južnoameriški [[slapovi Iguazú]], ki pa so razdeljeni v 270 (relativno) majhnih slapov. Viktorijini slapovi so glede na značilnost, da voda pada v eni sami kontinuirani vodni zavesi, največji slapovi v svetovnem merilu.