Netopirji: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Syum90 (pogovor | prispevki)
Reverted 1 edit by 109.182.28.18 (talk): Why remove? (TW)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Taksonomka
.
| color = pink
| name = Netopirji
| fossil_range = pozni [[paleocen]] - recentno
| image = Haeckel Chiroptera.jpg
| image_width = 240px
| image_caption = »Chiroptera« iz ''Kunstformen der Natur'' [[Ernst Haeckel|Ernsta Haeckla]], 1904
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = '''Chiroptera''' (netopirji)
| ordo_authority = [[Johann Friedrich Blumenbach|Blumenbach]], 1779
| subdivision_ranks = Družine
| subdivision =
* Podred [[Megachiroptera]] (orjaški netopirji)
** Poddružina [[Macroglossinae]]
** Poddružina [[Pteropodidae]] (leteče lisice)
* Podred [[Microchiroptera]] (mali netopirji)
** Naddružina [[Emballonuroidea]]
** Naddružina [[Rhinopomatoidea]]
** Naddružina [[Rhinolophoidea]] (podkovnjaki)
** Naddružina [[Vespertilionoidea]] (gladkonosi netopirji)
** Naddružina [[Molossoidea]] (golorepi netopirji)
** Naddružina [[Nataloidea]]
** Naddružina [[Noctilionoidea]]
}}

'''Netopírji''' ([[sistematika|znanstveno ime]] ''Chiroptera'') so [[red (biologija)|red]] [[sesalci|sesalcev]]. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo [[letenje]]. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja (npr. [[mrenarji]]). [[krilo|Krila]] netopirjev, pravilneje imenovana [[prhut]]i, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi [[prst (organ)|prstki]]. Razpon prhuti sega od 15 cm ([[kittijev pritlikavi netopir]]) do prek 1,5 m ([[leteče lisice]]). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na [[eholokacija|eholokacijo]]. [[Orjaški netopirji]] niso zmožni eholokacije; njihov [[gobec]] je podoben [[psi|pasjemu]].

Pogosti so v [[tropi|tropskih]] in zmerno toplih območjih.


== Eholokacija ==
== Eholokacija ==

Redakcija: 19:07, 14. november 2014

Netopirji
Fosilni razpon: pozni paleocen - recentno

»Chiroptera« iz Kunstformen der Natur Ernsta Haeckla, 1904
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Chiroptera (netopirji)
Blumenbach, 1779
Družine

Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja (npr. mrenarji). Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo. Orjaški netopirji niso zmožni eholokacije; njihov gobec je podoben pasjemu.

Pogosti so v tropskih in zmerno toplih območjih.

Eholokacija

Večina netopirjev med letom cvilka. Ti ultrazvočni signali se odbijajo od predmetov v okolici in nato netopirji slišijo svoje odmeve. Tako vedo kje je kakšna ovira v okolici. Človek signalov ne sliši.

Prehranjevanje

Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. veščami. Živijo v jamah, krošnjah, balkonih, postresjih itd. Nekateri znajo loviti ribe. So zelo inteligentne živali.

Zimsko spanje

Netopirjem se v času zimske otrplosti telesna temperatura spusti na 10˚C. Upade jim tudi število srčnih utripov iz 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut.

Netopirji v Sloveniji

Netopirji so po številu vrst največji red sesalcev na slovenskem ozemlju. Tu živi po do zdaj zbranih podatkih 30 vrst, ki jih uvrščamo v dve družini:[1]

Opombe in sklici

  1. Podgorelec, Monika. Ogroženost in varstvo netopirjev v Sloveniji. Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev. Pridobljeno 22.7.2010.

Viri

Zunanje povezave

Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link GA