Pristava Bled: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
podroben opis ahitekture
Brez povzetka urejanja
Vrstica 26: Vrstica 26:


Stavba je bila zgrajena v dveh fazah. Najprej (1924) je bilo zgrajeno prvo dvorišče, kasneje (1938) je bilo prizidano še drugo.
Stavba je bila zgrajena v dveh fazah. Najprej (1924) je bilo zgrajeno prvo dvorišče, kasneje (1938) je bilo prizidano še drugo.
Prvotno je bila zgradba namenjena tako imenovanim konjušarjem in shrambi konjev kraljevih, plemiških in ostalih bogatih družin, katere so letovale in bivale na Bledu. Tedaj so bili avti vrla redkost. Zgoraj nad konjskimi ložami, so bila stanovanja namenjena delavcem za potrebe gradu Suvbor, ki je bil v lasti družine Karađorđević. Grad Suvobor je stal na današnji lokaciji "Titove" Ville Bled.<nowiki> </nowiki>Ta grad je bil v začetku 2. svetovne vojne porušen.
Prvotno je bila zgradba namenjena tako imenovanim konjušarjem in shrambi konjev kraljevih, plemiških in ostalih bogatih družin, ki so letovale in bivale na Bledu. Tedaj so bili avti vrla redkost. Zgoraj nad konjskimi ložami, so bila stanovanja namenjena delavcem za potrebe gradu Suvbor, ki je bil v lasti družine Karađorđević. Grad Suvobor je stal na današnji lokaciji "Titove" Ville Bled.<nowiki> </nowiki>Ta grad je bil v začetku 2. svetovne vojne porušen.


'''Velika je kakor grad,'''
'''Velika je kakor grad,'''

Redakcija: 14:46, 14. november 2014

Pristava Bled
Pristava Bled se nahaja v Slovenija
Pristava Bled
Pristava Bled
Geografska lega: Pristava Bled, Slovenija
LegaCesta svobode 22, Bled
Občina Bled
Koordinati46°21′25.93″N 14°5′32.05″E / 46.3572028°N 14.0922361°E / 46.3572028; 14.0922361Koordinati: 46°21′25.93″N 14°5′32.05″E / 46.3572028°N 14.0922361°E / 46.3572028; 14.0922361
Zgrajeno11. stoletje
ArhitektAlenka Kham-Pičman (1988), R. Tadić (pred 1940)
Uradno ime: Bled - Pristava
evid. št.13270[1]

Pristava Bled ali konjušnjice in nekdaj tako zvan "blok", ki je bil zgrajen po zaslugi kraljice Marije Karađorđević in arhitekta R. Tadiča, med leti 1920-1940.

Sestoji se iz treh delov. Spodnji kamniti del so bile konjske lože (konjušnjice), zgoraj pa sta dve dvorišči oziroma atrija. Delita se na staro in novo dvorišče.

Stavba je bila zgrajena v dveh fazah. Najprej (1924) je bilo zgrajeno prvo dvorišče, kasneje (1938) je bilo prizidano še drugo. Prvotno je bila zgradba namenjena tako imenovanim konjušarjem in shrambi konjev kraljevih, plemiških in ostalih bogatih družin, ki so letovale in bivale na Bledu. Tedaj so bili avti vrla redkost. Zgoraj nad konjskimi ložami, so bila stanovanja namenjena delavcem za potrebe gradu Suvbor, ki je bil v lasti družine Karađorđević. Grad Suvobor je stal na današnji lokaciji "Titove" Ville Bled. Ta grad je bil v začetku 2. svetovne vojne porušen.

Velika je kakor grad,

Pristava Bled meri okoli 15.000 m2 celotnih površin. Zasnovana je v obliki kareja. Znotraj hiše sta dve dvorišči ali atrija. (staro in novo dvorišče). Pred dozidavo novejšega dela, je bil pred Pristavo tudi velik vrt z vodnjakom. Prvotno so bile v kleti konske lože, delavnice in drugi tehnični prostori za potrebe gradu Suobor. V pritličju je bila pralnica, kuhinja, shrambe in sobe za služničad. V nadstropjih so bila stanovanja s kuhinjo, dvema sobama in kopalnico. V mansardi je bilo nekaj večjih apartmajev. Stavba je grajena iz kamna v kletnem delu. V pritličju in nadstropju, pa je pozidana z opeko. Mansardni del je lesen. V prečih oseh mansarde so balkonske lože, s leseno balustrado in izrezljanimi stebri. Streha je dvokapna s strmim kotom, ki se zaključi kot čopasta streha. Ta je tipična za hiše v alpski pokrajini. Izgled Pristave temelji na avtohtonosti gorenjske arhitekture. Pročelje fasade je bogato z različnimi elementi, ki tvorijo prečudovito mogočnost in povdarjajo pomembnost samega objekta. Kletni del fasade je obložen s kamnom, prav tako so kamniti tudi zunanji oboki, ki ležijo zunaj po obodu zgradbe. Zgoraj so po fasadi kamniti okenski okvirji, oboki in portali. Okna so razmeroma majhna, pristna in podobna slovenski kmečki, srednjeveški arhitekturi. Mansardni del je lesen, grajen po sistemu zlaganja brun na preklop. Že prej omenjeni prečudoviti balkoni z narezljanimi stebri, pa imajo v svojih balustradah vrezan vzorec v obliki srca. Ta vzorec izvira iz Bohinja. Okna v mansardi so obrobljena z lesenimi z vzorcem obrezanimi okvirji zelene barve. Torej gre za nek poseben slog ogrsko alpske arhitekture s pridihom avtohtone slovenske kmečke arhitekture. Ta opisan slog je bil zelo priljubljen kraljici Mariji Karađorđevič in mu lahko rečemo tudi zaščitni znak vrsto njihovih objektov, ki si jih je gradila družina Karađorđević. Najdemo ga tudi na objektih kot so; grad Brdo, Kraljeva koča v Kamniški Bistrici in mnogih ostalih, ki so bili v njihovi lasti.

Namesto gradu, Nova Vila,

Na mestu porušenega gradu Suvobor, so po vojni zgradili Vilo Bled, ki je delo arhitekta Viktorja Glanza. Dokončana je bila leta 1946. Vila je bila v lasti nekdanje države Jugoslavije. Uporabljal jo je predsednik Tito, kot svojo rezidenco za obiske na Bledu. To vilo z velikim posestvom in gozdom okoli nje, pa so po letu 1973 odprli tudi kot protokolarni hotel zaprtega tipa. Po osamosvojitvi leta 1991 je hotel postal odprtega tipa tudi za turiste. Na tem posestvu nekdanjega gradu so še vila mali gradec, poznana kot vila Belverdere, in je delo arhitekta J. Plečnika. Tudi mogočen stekleni rastlinjak je na tem ozemlju in spominja na Plečnikovo delo. Zraven rastlinjaka je bila tudi kurlinica z visokim opečnatim dimnikom, skritem na griču. Po parku, ki je prav precejšen je videti temelje še za ostale objekte in vile, ki so jih Karađorđevići nameravali zgraditi za svojo družino. V planu sta bili še dve manjši vili, ki so jih načrtovali tik pred vojno. Ker nikoli ni billo najdenih nobenih načrtov ali zapisov o tem, se ne ve kakšen naj bi bil njihov izgled. Dokončana je bila le ena vila (1941), ki pa je locirana na koncu gozda v parku in ima svoj izhod iz obzidja posestva Vile Bled. Na ozemlju Vile Bled so bili tudi podzemni rovi, ki naj bi bili speljani med omenjenimi hišami.

Po drugi svetovni vojni je bil objekt Pristava nacionaliziran. V njem so naselili delavske družine. Bil je prvi "blok" na Bledu.

Stavba ima skozi svoj obstoj kar burno zgodovino, vendar zelo žalostno zgodbo in usodo, kar se zadeva ravnanja, lastništva in upravljanja. Skozi čas je večkrat spremenila svoj namen. Po 2. sv. vojni je bila najprej predelana v stanovanjski blok.

Edina večja obnova objekta v času socializma je bila le osnovna obnova inštalacij, fasade in zamenjava strehe. Vse to je bilo urejeno leta 1954. Do konca 80-tih let pa je bil objekt že zelo dotrajan in zanemarjen. Kdo vse je živel v Pristavi ni moč raziskati, saj se je v petih desetletjih zamenjalo veliko najemnikov. Čisto na koncu so bila notri le še dotrajana stanovanja, ne več primerna za bivanje. Konjske lože so že med časom po vojni preuredili v garaže, pralnice in drvarnice nakopičene seveda vsega mogočega.

Iz bloka naredili trgovsko hišo,

Leta 1987 je bil objekt dokončno izseljen in predan v lastništvo podjetju Almira Radovljica, ki je celoten objekt obnovila tako, da je k sodelovanju pri adaptaciji povabila 46 podjetji. Ta so z vnaprej plačano najemnino zagotovila potrebna sredstva za obnovo Pristave. V obnovo je bilo vloženega ogromno denarja. Leta 1989 je bil objekt v celoti rekonstruiran in na novo odprt, kot trgovsko poslovni center z veliko kapaciteto prodajnih površin. Imenoval se je "Modna hiša Pristava" Zaradi svoje odmaknjenosti iz mesta in izgradnjo Gadafi centra Bled, ki so ga odprli leta 1992, pa je Pristava svoj nov sijaj popolnoma izgubila. Prav tako se je v tem času podjetje Almira iz Radovljice, znašlo v hudih finančnih stiskah. Zato je bil objekt "Modna hiša Bled" po letu 1993 v celoti zaprt.

Od takrat je blejska pristava popolnoma zapuščena in obsojena na propadanje,

Trenutno je še v lasti države, ki pa se že ves čas spreneveda za njegov kulturno nacionalni pomen. Resnost vprašanja kaj storiti s Pristavo pa je vsak dan večje. Po letu 2000 je bil kletni del delno dodeljen v uporabo kot galerija slikarja Jožeta Ciuhe, ki pa zaradi nesporazumov s dodelitvijo lastninskih pravic ni obstala. Tudi poizkus organiziranja prireditev blejskega turističnega društva je bil prav tako neuspešen. Sklenjena je bila že tudi pogodba o najemu celotnega objekta, za dalj časa, z blejskim podjetjem Sportina. To podjetje pa tudi kljub ambicijam in jasno vizijo ni moglo vplivati na ponovno oživetje Pristave, saj so že v začetku nastali problemi in nesoglasja med lastnikom in najemnikom. In to že z samim upravljanjem objekta. Vrnitev prvemu lastniku v času denacionalizacije ravno tako ni bilo v interesu države. Zgradba je sicer zaščitena na nivoju državnega, kulturnega pomena.

Sedaj po 25. letih od kompletne adaptacije in odprtja popolnoma prenovljene Pristave, tam stojijo le še plesnivi zidovi, razbita okna, in luknjasta streha. Nekdanji še živeči stanovalci pristave pa trdijo, da je zdaj ta hiša še v slabšem stanju kot je bila pred prenovo leta 1987. Pristava se dobesedno zdaj podira. Cena za njeno obnovo pa bo po vsaki zimi višja.

Sklici

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 13270«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.