Polpraštevilo: Razlika med redakcijama
popr. parameter language |
m m/dpslog |
||
Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
: [[4 (število)|4]], [[6 (število)|6]], [[9 (število)|9]], [[10 (število)|10]], [[14 (število)|14]], [[15 (število)|15]], [[21 (število)|21]], [[22 (število)|22]], [[25 (število)|25]], [[26 (število)|26]], [[33 (število)|33]], [[34 (število)|34]], [[35 (število)|35]], [[38 (število)|38]], [[39 (število)|39]], [[46 (število)|46]], [[49 (število)|49]], [[51 (število)|51]], [[55 (število)|55]], [[57 (število)|57]], [[58 (število)|58]], ... |
: [[4 (število)|4]], [[6 (število)|6]], [[9 (število)|9]], [[10 (število)|10]], [[14 (število)|14]], [[15 (število)|15]], [[21 (število)|21]], [[22 (število)|22]], [[25 (število)|25]], [[26 (število)|26]], [[33 (število)|33]], [[34 (število)|34]], [[35 (število)|35]], [[38 (število)|38]], [[39 (število)|39]], [[46 (število)|46]], [[49 (število)|49]], [[51 (število)|51]], [[55 (število)|55]], [[57 (število)|57]], [[58 (število)|58]], ... |
||
Vsak [[kvadratno število|kvadrat]] poljubnega praštevila je polpraštevilo, tako da bo največje znano polpraštevilo vedno [[kvadrat (algebra)|kvadrat]] največjega znanega praštevila, razen če [[prafaktor]]ja polpraštevila nista znana. Razumljivo je, da se lahko [[matematični dokaz|dokaže]], da je večje število polpraštevilo brez da bi poznali njuna prafaktorja, vendar se je to zgodilo za manjša polpraštevila.<ref>{{navedi splet|first= Chris|last= Caldwell|url=http://primes.utm.edu/glossary/page.php?sort=Semiprime |
Vsak [[kvadratno število|kvadrat]] poljubnega praštevila je polpraštevilo, tako da bo največje znano polpraštevilo vedno [[kvadrat (algebra)|kvadrat]] največjega znanega praštevila, razen če [[prafaktor]]ja polpraštevila nista znana. Razumljivo je, da se lahko [[matematični dokaz|dokaže]], da je večje število polpraštevilo brez da bi poznali njuna prafaktorja, vendar se je to zgodilo za manjša polpraštevila.<ref>{{navedi splet|first= Chris|last= Caldwell|url= http://primes.utm.edu/glossary/page.php?sort=Semiprime|title= The Prime Glossary: semiprime|work= [[Prime Pages]]|accessdate= 2007-12-04|language= en}}</ref> |
||
== Značilnosti == |
== Značilnosti == |
||
Vrstica 20: | Vrstica 20: | ||
: <math>\sum_{\Omega(n)=2} \frac{\ln n}{n^2} \approx 0,28360 \!\, </math> {{OEIS|id=A154928}} |
: <math>\sum_{\Omega(n)=2} \frac{\ln n}{n^2} \approx 0,28360 \!\, </math> {{OEIS|id=A154928}} |
||
== |
== Sklici == |
||
{{sklici|1}} |
{{sklici|1}} |
||
Redakcija: 12:34, 10. november 2014
Del serije o teoriji števil |
Množice celih števil glede na deljivost |
---|
Po razcepu |
Vsiljene vsote deliteljev |
Števila z mnogo delitelji |
Drugi tipi števil |
Pólpráštevilo je v matematiki naravno število, ki je produkt dveh (ne nujno različnih) praštevil. Prva polpraštevila so (OEIS A001358):
Vsak kvadrat poljubnega praštevila je polpraštevilo, tako da bo največje znano polpraštevilo vedno kvadrat največjega znanega praštevila, razen če prafaktorja polpraštevila nista znana. Razumljivo je, da se lahko dokaže, da je večje število polpraštevilo brez da bi poznali njuna prafaktorja, vendar se je to zgodilo za manjša polpraštevila.[1]
Značilnosti
Skupno število prafaktorjev Ω(n) za polpraštevilo n je po definiciji enako 2. Polpraštevilo je kvadrat praštevila ali pa je deljivo brez kvadrata.
Za polpraštevilo n = pq je vrednost Eulerjeve funkcije φ (število pozitivnih celih števil manjših ali enakih n, ki so tuja n) še posebej preprosta, ko sta p in q različna:
- φ(n) = (p − 1) (q − 1) = p q − (p + q) + 1 = n − (p + q) + 1.
Če sta drugače p in q enaka, je:
- φ(n) = φ(p2) = (p − 1) p = p2 − p = n − p.
Koncept praštevilske funkcije ζ se lahko prilagodi na polpraštevila, kar vodi do definicij konstant, kot so:
Sklici
- ↑ Caldwell, Chris. »The Prime Glossary: semiprime«. Prime Pages (v angleščini). Pridobljeno 4. decembra 2007.