Rimsko gledališče (zgradba): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 18:56, 6. november 2014

Na podobnost rimskih gledališč z grškimi je v veliki meri vplivala antična Grčija in prvi rimski triumvirat Pompej Veliki. Na splošno je so Grki v arhitekturi močno vplivali na Rimljane in zgradba gledališča ni bila nič drugačna od drugih stavb. Rimska gledališča imajo posebne razlike v tem, da so se gradila na lastnih temeljih, namesto del na brežini in so popolnoma zaprta z vseh strani. Rimska gledališča so izpeljala svojo osnovno zasnovo iz gledališča Pompej (Theatrum Pompeium), prvega stalnega rimskega gledališča.

Zgradba

Rimska gledališča so bila zgrajena po vsem cesarstvu od Španije do Bližnjega vzhoda. Zaradi sposobnosti Rimljanov, da vplivajo na lokalno arhitekturo, vidimo številna gledališča po svetu z edinstvenimi rimskimi atributi. ^[1]

Med gledališči in amfiteatri v antičnem Rimu obstajajo podobnosti. Izdelani so bili iz istega materiala, rimskega betona in so bili prostor za javnost. Vendar pa sta to dve popolnoma različni zgradbi, s posebnimi postavitvami, ki ustrezajo različnim dogodkom. Amfiteater ne potrebuje vrhunsko akustiko, za razliko od rimskega gledališča. Medtem ko je bil amfiteater namenjen dirkam in gladiatorskim prireditvam, je gledališče gostilo prireditve kot so igre, pantomima, zborovsko petje in govore. Njihova polkrožna oblika krepi naravno akustiko, za razliko od rimskih amfiteatrov, ki so bili zgrajeni v krogu.

Te polkrožne stavbe so imele nekatere značilne arhitekturne elemente, z manjšimi razlikami glede na regijo, v kateri so bile zgrajene.

Scaenae frons je bila visoka zadnja stena odrskega nadstropja, podprta s stebri.
Proscaenium je bil zid, ki je podpiral sprednji del odra z bogato okrašenimi nišami na straneh.
Helenističen vpliv je viden pri uporabi proscaeniuma.
Rimsko gledališče je imelo tudi podium, ki bil včasih podprt s stebri scaenae frons.
Scaenae prvotno ni bila del same stavbe, zgrajene je bila le za zagotavljanje zadostne izkušnje za igralce. Sčasoma je postala del zgradbe same, izdelana iz betona.
Gledališče je bilo razdeljeno na oder (orchestra) in oddelka za sedenje (auditorium).
Vomitoria ali vhodi in izhodi so bili namenjeni javnosti. ^[2]

Avditorij, področje, na katerem so se ljudje zbirali, je bilo včasih zgrajeno na hribčku ali pobočju, na katerega so zložili sedeže, kar je bila posledica v tradiciji grškega gledališča. Osrednji del avditorija je bil izdolben v hrib ali pobočje, medtem ko so zunanji polkrožni sedeži zahtevali strukturno podporo in trdne oporne zidove.

Vsa gledališča, zgrajena v Rimu, so bila popolnoma umetna, brez uporabe zemeljskih del. Avditorij ni bil pokrit. Namestili so platnene strehe (vela) in s tem zagotovili zavetje pred dežjem in sončno pripeko. ^[3]

Nekaj rimskih gledališč, ki so bila izdelana iz lesa, so po festivalu podrli. Ta praksa je trajala, zaradi moratorija na stalne gledališke strukture, do leta 55 pred našim štetjem, ko je bilo zgrajeno gledališče Pompei, z dodatkom templja so se izognili zakonu. Nekatera rimska gledališča kažejo znake, da nikoli niso bila takoj dokončno zgrajena. ^[4]

Znotraj Rima je nekaj gledališč preživelo stoletja po njihovi izgradnji in omogočajo nekaj dokazov o posebnih gledališčih. Arausio, gledališče v današnjem Orange, Francija, je dober primer klasičnega rimskega gledališča, s pomaknjeno scaenae frons, ki spominja na Zahodno-rimske gledališke oblike, le manjka več okrasnih elementov. Arausio stoji še danes in s svojo čudovito strukturno akustiko ter rekonstruiran, kaže da je čudo rimske arhitekture.

Seznam rimskih gledališč v današnjih krajih

Ta seznam ni popoln. Lokacije gledališč brez nadaljnjih informacij o mestu samem so omejene.

Bolgarija

Plovdiv (starodavni Philipoppolis), še v uporabi.
Sofija (starodavno Serdica)
Stara Zagora (starodavno Augusta Trajana), still used.

Hrvaška

Pula

Egipt

Aleksandrija

Francija

Arles - na seznamu UNESCO-ve svetovne dediščine, skupaj z drugimi rimskimi zgradbami v mestu
Autun
Lyon: starodavno Rimsko gledališče Fourvière
Lillebonne v Normandiji
Orange, Théâtre Antique d'Orange je na UNESCO-vem seznamu svetovne dediščine, skupaj z drugimi rimskimi zgradbami v mestu
Vienne, Isère

Nemčija

Mainz, Theatrum Mogontiacensium

Grčija

Atene, Rimsko gledališče Herod Atticus (Herodeion)

Italija

Aosta
Benevento
Fiesole
Cividate Camuno
Brescia - na seznamu UNESCO-ve svetovne dediščine, skupaj z drugimi rimskimi zgradbami v mestu
Falerone
Ferento
Florence (lernica ostaja)
Milano (lernica ostaja)
Pompeiji
Rimsko gledališče Marcellus v Rimu
Rimsko gledališče Pompey v Rimu
Ostia Antica
Suasa
Spoleto
Taormina, Sicilija (Gško Rimsko gledališče )
Teramo
Trst
Torino (lernica ostaja)
Archaeological Park Urbs Salvia, Urbisaglia
Verona

Izrael

Caesarea Maritima
Scythopolis (Beit Shean)
Eleutheropolis (Beit Guvrin)
Sebaste (Samaria)
Neapolis (Nablus)
Hamat Gader
Sepphoris (Tzippori)
Tiberias
Hippos
Shuni (Binyamina)

Jordanija

Philadelphia (Amman)
Abila (Decapolis)
Gadara (2)
Gerasa / Jarash (2)
Pella
Petra

Libija

Leptis Magna
Sabratha

Luxemburg

Dalheim Ricciacum

Makedonija

Portugalska

Olisipo (Lizbona)

Španija

Švica

Sirija

Tunizija

Dougga

Turčija

Ancyra
Aphrodisias (pred-rimski original)
Arycanda
Aspendos
Caunus
Ephesus
Erythrai
Euramos
Halicarnassus
Hierapolis
Knidos (pred-rimski original)
Laodicea, Lycus
Miletus
Myra
Nysa
Patara
Pergamon
Perge
Phaselis
Phocaea
Sagalassos (pred-rimski original?)
Selge
Side
Telmessos
Termessos (pred-rimski original)
Vize

Velika Britanija

Camulodunum (danes Colchester)^[6]
Verulamium (danes St. Albans)^[7]

Sklici

↑ Mark Wilson Jones. Principles of Roman Architecture. New Haven: Yale University Press, 2000.
↑ K. E. Ros. "The Roman theater at Carthage (the theater's substructures, plan and the identification of architectural elements)". American Journal of Archaeology v. 100 (July 1996) pp. 449–89.
↑ Richard Allan Tomlinson. "Theatres (Greek and Roman), structure", The Oxford Companion to Classical Civilization. Ed. Simon Hornblower and Antony Spawforth. Oxford University Press, 1998. Oxford Reference Online. Oxford University Press. Northwestern University. 11 May 2007.
↑ Constance Campbell. "The Uncompleted Theatres of Rome", The Johns Hopkins University Press. Theatre Journal 55.1 (2003) 67–79 10 May 2007.
↑ http://books.google.com.br/books?id=Bt6NSL-F2iwC&lpg=PA109
↑ [1] (Colchester Museums official website).
↑ Roman Theatre of Verulamium (official website).

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rimsko gledališče (zgradba).

[Jones-1] Mark Wilson Jones. Principles of Roman Architecture. New Haven: Yale University Press, 2000.

[2] K. E. Ros. "The Roman theater at Carthage (the theater's substructures, plan and the identification of architectural elements)". American Journal of Archaeology v. 100 (July 1996) pp. 449–89.

[Tomlinson-3] Richard Allan Tomlinson. "Theatres (Greek and Roman), structure", The Oxford Companion to Classical Civilization. Ed. Simon Hornblower and Antony Spawforth. Oxford University Press, 1998. Oxford Reference Online. Oxford University Press. Northwestern University. 11 May 2007.

[4] Constance Campbell. "The Uncompleted Theatres of Rome", The Johns Hopkins University Press. Theatre Journal 55.1 (2003) 67–79 10 May 2007.

[5] ttp://books.google.com.br/books?id=Bt6NSL-F2iwC&lpg=PA109

[6] [1] (Colchester Museums official website).

[7] Roman Theatre of Verulamium (official website).

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

@@ Vrstica 62: / Vrstica 62: @@
 ===Italija===
 [[Slika:TheatrumFaesolanum.jpg|thumb|Rimsko gledališče  Fiesole]]
-[[Slika:S03 06 01 024 Slika 3121.jpg|thumbnail|Pompeiji, pogled na veliko in malo Rimsko gledališče , Pompeii. Brooklyn Museum Archives, Goodyear Archival Collection ]]
 * [[Aosta]]
 * [[Benevento]]