Alternativna zgodovina: Razlika med redakcijama
m m/dp/slog |
popr. parameter language |
||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
Dela pogosto vključujejo elemente drugih zvrsti [[špekulativna fikcija|špekulativne fikcije]], točneje denimo [[znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]] ali [[zgodovinska fikcija|zgodovinske fikcije]], zato nekateri obravnavajo alternativno zgodovino kot podzvrst katere od njih. Posebej pogosti so zapleti, ki vključujejo [[potovanje v času]] ali preskakovanje med [[vzporedno vesolje|vzporednimi vesolji]] kot vzrok za spremenjen tok zgodovine. |
Dela pogosto vključujejo elemente drugih zvrsti [[špekulativna fikcija|špekulativne fikcije]], točneje denimo [[znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]] ali [[zgodovinska fikcija|zgodovinske fikcije]], zato nekateri obravnavajo alternativno zgodovino kot podzvrst katere od njih. Posebej pogosti so zapleti, ki vključujejo [[potovanje v času]] ali preskakovanje med [[vzporedno vesolje|vzporednimi vesolji]] kot vzrok za spremenjen tok zgodovine. |
||
[[Slika:Man In The High Castle map.PNG|thumb|280px|Zemljevid razdelitve sveta med [[Tretji rajh|Tretjim rajhom]] (rjavo) in [[Japonski imperij|Japonskim imperijem]] (zeleno) po izmišljeni zmagi [[sile osi|sil osi]] v [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]], kot je opisan v alternativnozgodovinskem romanu ''[[Človek v visokem dvorcu]]'' [[Philip Kindred Dick|Philipa Kindreda Dicka]] iz leta 1963]] |
[[Slika:Man In The High Castle map.PNG|thumb|280px|Zemljevid razdelitve sveta med [[Tretji rajh|Tretjim rajhom]] (rjavo) in [[Japonski imperij|Japonskim imperijem]] (zeleno) po izmišljeni zmagi [[sile osi|sil osi]] v [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]], kot je opisan v alternativnozgodovinskem romanu ''[[Človek v visokem dvorcu]]'' [[Philip Kindred Dick|Philipa Kindreda Dicka]] iz leta 1963]] |
||
Prvo znano alternativnozgodovinsko delo je v 9. knjigi dela ''[[Ab urbe condita (knjiga)|Ab urbe condita]]'' rimskega zgodovinarja [[Tit Livij|Livija]] iz 1. stoletja pr. n. št., v katerem se avtor ukvarja z vprašanjem, kaj bi se zgodilo z [[Rimski imperij|Rimskim imperijem]], če bi se [[Aleksander Veliki]] odločil širiti svoj imperij proti zahodu namesto proti vzhodu in se zapletel v vojno z Rimom.<ref name="roads">{{sktxt|Dozois|Schmidt|1998|pp=1–5}}.</ref> Od takrat so alternativnozgodovinska dela ustvarjali mnogi znani pisatelji, med njimi [[Herbert George Wells]], [[Philip Kindred Dick]], [[Vladimir Nabokov]] in [[Isaac Asimov]]. Najpogosteje je motiv tovrstnih zgodb drugačen razplet [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] ali [[ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]].<ref>{{navedi splet|last= Leeper|first= Evelyn C.|title= Alternate History 101|url= http://www.geocities.com/Athens/4824/ah101.htm|work= |publisher= |date= 13.8.2001|accessdate= 13.8.2010|archiveurl= http://www.webcitation.org/5kmXXAhDa|archivedate= 25.10.2009|deadurl= yes|language= |
Prvo znano alternativnozgodovinsko delo je v 9. knjigi dela ''[[Ab urbe condita (knjiga)|Ab urbe condita]]'' rimskega zgodovinarja [[Tit Livij|Livija]] iz 1. stoletja pr. n. št., v katerem se avtor ukvarja z vprašanjem, kaj bi se zgodilo z [[Rimski imperij|Rimskim imperijem]], če bi se [[Aleksander Veliki]] odločil širiti svoj imperij proti zahodu namesto proti vzhodu in se zapletel v vojno z Rimom.<ref name="roads">{{sktxt|Dozois|Schmidt|1998|pp=1–5}}.</ref> Od takrat so alternativnozgodovinska dela ustvarjali mnogi znani pisatelji, med njimi [[Herbert George Wells]], [[Philip Kindred Dick]], [[Vladimir Nabokov]] in [[Isaac Asimov]]. Najpogosteje je motiv tovrstnih zgodb drugačen razplet [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] ali [[ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]].<ref>{{navedi splet|last= Leeper|first= Evelyn C.|title= Alternate History 101|url= http://www.geocities.com/Athens/4824/ah101.htm|work= |publisher= |date= 13.8.2001|accessdate= 13.8.2010|archiveurl= http://www.webcitation.org/5kmXXAhDa|archivedate= 25.10.2009|deadurl= yes|language=en}}</ref> |
||
Potrebno pa je razlikovati med alternativno zgodovino in znanstvenofantastičnimi deli, ki so bila v času nastanka postavljena v prihodnost, a je čas te prihodnosti danes že minil. Takšna sta denimo [[George Orwell|Orwellov]] roman ''[[1984 (roman)|1984]]'' in [[Arthur Charles Clarke|Clarkeova]] ''[[2001: Vesoljska odiseja]]'', ki ju mnogi zamenjujejo za alternativo zgodovino. Prav tako ne sodijo pod ta pojem špekulacije o [[teorija zarote|zarotniško]] prikriti »resnični zgodovini«, ki jih zagovarjajo revizionisti, in alternativni zgodovinski scenariji, ki se uporabljajo v zgodovinskih vedah in pri poučevanju [[vojaški teoretik|vojaške teorije]]. |
Potrebno pa je razlikovati med alternativno zgodovino in znanstvenofantastičnimi deli, ki so bila v času nastanka postavljena v prihodnost, a je čas te prihodnosti danes že minil. Takšna sta denimo [[George Orwell|Orwellov]] roman ''[[1984 (roman)|1984]]'' in [[Arthur Charles Clarke|Clarkeova]] ''[[2001: Vesoljska odiseja]]'', ki ju mnogi zamenjujejo za alternativo zgodovino. Prav tako ne sodijo pod ta pojem špekulacije o [[teorija zarote|zarotniško]] prikriti »resnični zgodovini«, ki jih zagovarjajo revizionisti, in alternativni zgodovinski scenariji, ki se uporabljajo v zgodovinskih vedah in pri poučevanju [[vojaški teoretik|vojaške teorije]]. |
||
Redakcija: 21:24, 3. november 2014
Alternativna zgodovina (alternativna stvarnost) je zvrst fikcije, kjer so zgodbe postavljene v izmišljen svet, podoben resničnemu, v katerem pa se je tok zgodovine na določeni točki v preteklosti ločil od dejanskega. Avtor nato razvija pripoved okrog vprašanja »kaj bi bilo, če bi bilo...?«
Dela pogosto vključujejo elemente drugih zvrsti špekulativne fikcije, točneje denimo znanstvene fantastike ali zgodovinske fikcije, zato nekateri obravnavajo alternativno zgodovino kot podzvrst katere od njih. Posebej pogosti so zapleti, ki vključujejo potovanje v času ali preskakovanje med vzporednimi vesolji kot vzrok za spremenjen tok zgodovine.
Prvo znano alternativnozgodovinsko delo je v 9. knjigi dela Ab urbe condita rimskega zgodovinarja Livija iz 1. stoletja pr. n. št., v katerem se avtor ukvarja z vprašanjem, kaj bi se zgodilo z Rimskim imperijem, če bi se Aleksander Veliki odločil širiti svoj imperij proti zahodu namesto proti vzhodu in se zapletel v vojno z Rimom.[1] Od takrat so alternativnozgodovinska dela ustvarjali mnogi znani pisatelji, med njimi Herbert George Wells, Philip Kindred Dick, Vladimir Nabokov in Isaac Asimov. Najpogosteje je motiv tovrstnih zgodb drugačen razplet 2. svetovne vojne ali ameriške državljanske vojne.[2]
Potrebno pa je razlikovati med alternativno zgodovino in znanstvenofantastičnimi deli, ki so bila v času nastanka postavljena v prihodnost, a je čas te prihodnosti danes že minil. Takšna sta denimo Orwellov roman 1984 in Clarkeova 2001: Vesoljska odiseja, ki ju mnogi zamenjujejo za alternativo zgodovino. Prav tako ne sodijo pod ta pojem špekulacije o zarotniško prikriti »resnični zgodovini«, ki jih zagovarjajo revizionisti, in alternativni zgodovinski scenariji, ki se uporabljajo v zgodovinskih vedah in pri poučevanju vojaške teorije.
Sklici
- ↑ Dozois; Schmidt (1998), str. 1–5.
- ↑ Leeper, Evelyn C. (13. avgust 2001). »Alternate History 101« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. oktobra 2009. Pridobljeno 13. avgusta 2010.
{{navedi splet}}: Prezrt neznani parameter|deadurl=(predlagano je|url-status=) (pomoč)
Viri
- Dozois, Gardner; Schmidt, Stanley (1998). Roads Not Taken: Tales of Alternate History. New York: Del Rey. ISBN 0345421949.
{{navedi knjigo}}: Neveljaven|ref=harv(pomoč)
Zunanje povezave
- (slovensko)
- Kaj bi bilo, če... - članek o alternativni zgodovini na spletni strani revije Joker
- (angleško)