Bangkok: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Xqbot (pogovor | prispevki)
m Bot: de:Bangkok je dober članek; oblikovne spremembe
m →‎Zgodovina: +slika
Vrstica 89: Vrstica 89:


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
[[slika:La Loubere map of Bangkok (English).jpg|thumb|left|Zemljevid Bangkoka s konca 17. stoletja, kot ga je narisal francoski diplomat Simon de la Loubère]]
Bangkok je bil na začetku majhno [[trgovina|trgovsko]] središče in [[pristanišče]], imenovan Bang Makok (»mesto olivnih sliv«), ki je oskrbovalo mesto [[Ajuthaja]], ki je bilo včasih glavno mesto [[Tajska|Siama]], dokler ni leta 1767 pripadlo [[Mjanmar|Burmi]]. Prestolnica je bilo nato ustanovljena pri mestu [[Thonburi]] (ki je sedaj del Bangkoka) na zahodni strani reke, potem pa je leta [[1782]] kralj [[Rama I.]] zgradil palačo na vzhodnem bregu, s tem pa je Bangkok postal glavno mesto, preimenovan v Krung Thep, kar pomeni »Mesto angelov«. Vas z imenom Bangkok je prenehala obstajati, vendar pa njeno ime še vedno uporabljajo tujci.
Bangkok je bil na začetku majhno [[trgovina|trgovsko]] središče in [[pristanišče]], imenovan Bang Makok (»mesto olivnih sliv«), ki je oskrbovalo mesto [[Ajuthaja]], ki je bilo včasih glavno mesto [[Tajska|Siama]], dokler ni leta 1767 pripadlo [[Mjanmar|Burmi]]. Prestolnica je bilo nato ustanovljena pri mestu [[Thonburi]] (ki je sedaj del Bangkoka) na zahodni strani reke, potem pa je leta [[1782]] kralj [[Rama I.]] zgradil palačo na vzhodnem bregu, s tem pa je Bangkok postal glavno mesto, preimenovan v Krung Thep, kar pomeni »Mesto angelov«. Vas z imenom Bangkok je prenehala obstajati, vendar pa njeno ime še vedno uporabljajo tujci.



Redakcija: 18:20, 1. november 2014

Bangkok

กรุงเทพมหานคร
(Krung Thep Maha Nakhon)
mesto
Zastava Bangkok
Zastava
Uradni pečat Bangkok
Pečat
lega mestnega območja na Tajskem
lega mestnega območja na Tajskem
Koordinati: 13°45′N 100°28′E / 13.750°N 100.467°E / 13.750; 100.467[1]
država Tajska
prvič poseljenook. 15. stol.
ustanovljeno kot glavno mesto21. april 1782
današnji administrativni okvir13. december 1972
Ustanoviteljkralj Rama I.
upravaMestna uprava Bangkoka
Upravljanje
 • VrstaPosebno administrativno območje
 • guvernerSukhumbhand Paribatra
Površina
 • mesto1.568,737 km2
 • Metropolitansko obm.7.761,6 km2
Nadm. višina1,5 m
Prebivalstvo
 (popis 2010)[4]
 • mesto8.280.925
 • Gostota5.300 preb./km2
 • Metropolitansko obm.
14.565.547
 • Metropolitanska gostota1.900 preb./km2
Časovni pasUTC+7 (Tajska)
Poštna številka
10###
Omrežna skupina02
Koda ISO 3166TH-10
Spletna stran[www.bangkok.go.th www.bangkok.go.th]

Bangkok tajsko 'Krung Thep Maha Nakhon' (IPA: [kruŋtʰeːp mahaːnakʰɔn], กรุงเทพมหานคร ) ali na kratko Krung Thep (กรุงเทพฯ ) je s svojimi 8.280.925 prebivalci (po štetju iz leta 2010[4]) glavno mesto in največje mesto Tajske. Mesto leži ob bregovih reke Chao Phraya blizu Tajskega zaliva.

Bangkok je eno od najhitreje rastočih in ekonomsko dinamičnih mest v jugovzhodni Aziji. Čeprav domačini verjamejo, da Bangkok raste v regionalno središče, ki bi tekmovalo s Singapurjem ali Hong Kongom, pa to mesto tarejo velike težave z infrastrukturo ter socialne težave, ki so posledica hitre rasti. Znano je predvsem kot ena najbolj obiskanih svetovnih turističnih destinacij.[5]

Zgodovina

Zemljevid Bangkoka s konca 17. stoletja, kot ga je narisal francoski diplomat Simon de la Loubère

Bangkok je bil na začetku majhno trgovsko središče in pristanišče, imenovan Bang Makok (»mesto olivnih sliv«), ki je oskrbovalo mesto Ajuthaja, ki je bilo včasih glavno mesto Siama, dokler ni leta 1767 pripadlo Burmi. Prestolnica je bilo nato ustanovljena pri mestu Thonburi (ki je sedaj del Bangkoka) na zahodni strani reke, potem pa je leta 1782 kralj Rama I. zgradil palačo na vzhodnem bregu, s tem pa je Bangkok postal glavno mesto, preimenovan v Krung Thep, kar pomeni »Mesto angelov«. Vas z imenom Bangkok je prenehala obstajati, vendar pa njeno ime še vedno uporabljajo tujci.

Celotno svečano ime mesta, ki mu ga je nadel kralj Buda Jodfa Čulaloke in ga je poznejel spremenil kralj Mongkut, je Krungthep Mahanakhon Amonrattanakosin Mahintharayutthaya Mahadilokphop Noppharatratchathani Burirom-udomratchaniwet Mahasathan Amonphiman Awatansathit Sakkathattiya Witsanu Kamprasit (กรุงเทพมหานคร อมรรัตนโกสินทร์ มหินทรายุธยามหาดิลกภพ นพรัตน์ราชธานี บุรีรมย์อุดมราชนิเวศน์มหาสถาน อมรพิมานอวตารสถิต สักกะทัตติยะวิษณุกรรมประสิทธิ์, poslušaj ). To svečano ime sestavljajo besede iz dveh starodavnih indijskih jezikov, palija in sanskrta. Prevedemo ga lahko kot »Mesto angelov, veliko mesto, mesto večni dragulj, nepremagljivo mesto boga Indre, velika prestolnica sveta, obdarjena z devetimi dragocenimi dragulji, srečno mesto, obogateno z velikansko kraljevo palačo, podobno nebesnemu prebivališču, kjer vlada znova utelešeni bog, mesto, ki ga je podaril Indra in zgradil Višnukam

Otroci se v šolah učijo polno ime, vendar jih le malo lahko razloži pomen imena, ker so nekatere besede zelo zastarele. Večina Tajcev, ki si lahko zapomni to ime, ga pozna preko popularne pesmi. To je tudi najdaljše ime med glavnimi mesti po svetu.

Sklici in opombe

  1. 1,0 1,1 Thavisin s sod. (ur.) (2006), str. 24. Kopija na »Geography of Bangkok«. Mestna uprava Bangkoka. Pridobljeno 8. septembra 2007.
  2. Tangchonlatip, Kanchana (2007). »กรุงเทพมหานคร: เมืองโตเดี่ยวตลอดกาลของประเทศไทย«. V Thongthai, Varachai; Punpuing, Sureeporn (ur.). ประชากรและสังคม 2550. Nakhon Pathom, Tajska: Inštitut za raziskave prebivalstva in družbe. Pridobljeno 26. septembra 2012. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |trans_title= (predlagano je |trans-title=) (pomoč)
  3. Sinsakul, Sin (2000). »Late Quaternary geology of the Lower Central Plain, Thailand«. Journal of Asian Earth Sciences. Zv. 18, št. 4. str. 415–426. doi:10.1016/S1367-9120(99)00075-9.
  4. 4,0 4,1 »Table 1 Population by sex, household type and household by type, average size of private household by region and area: 2010«. Statistic tables. National Statistics Office. Pridobljeno 18. septembra 2012.
  5. Hedrick-Wong, Yuwa (2012). »MasterCard Global Destination Cities Index« (PDF). MasterCard Worldwide Insights 2Q 2012. MasterCard. Pridobljeno 22. septembra 2012.

Zunanje povezave

Predloga:Link GA