Finančna uprava Republike Slovenije: Razlika med redakcijama

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
→‎Zgodovina Finančne uprave: slogovna ločitev obeh služb
→‎Zgodovina Finančne uprave: ločevanje finančne straže od davčne službe
Vrstica 39: Vrstica 39:
Zgodovina finančne uprave zajema splošno [[Zgodovina davčne službe na Slovenskem|zgodovino davčne službe]] in poseben [[Zgodovina carinske službe na Slovenskem|razvoj carinske službe]] ter [[finančna straža|službe finančne straže]]. Davčna služba v najširšem pomenu besede se je na Slovenskem prvič intenzivno oblikovala že v času [[Rimski imperij|Rimskega imperija]], ki je imel dobro organiniziran sistem pobiranja [[davek|davkov]].<ref> Adkins & Adkins (1999): str. 45-46.</ref> V [[srednji vek|srednjem veku]] se je postopoma ponovno pojavilo pobiranje prometno-tržnih dajatev iz katere se kasneje razvijejo [[mitnina|mitnine ]] in [[carina (dajatev)|carine]].<ref>Kosi (1999): str. 253, 255–257.</ref> Pojavili so se tudi [[urbar]]ji, v katerih so bile popisane tudi davčne obveznosti podložnikov, pod [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] pa se je zelo razvil [[kataster|katastrski]] sistem in leta 1871 pa je že obstajala zelo razvita oblika [[zemljiška knjiga|zemljiške knjige]].<ref>Vilfan, Sergij (1991): str. 102, 108, 142.</ref>
Zgodovina finančne uprave zajema splošno [[Zgodovina davčne službe na Slovenskem|zgodovino davčne službe]] in poseben [[Zgodovina carinske službe na Slovenskem|razvoj carinske službe]] ter [[finančna straža|službe finančne straže]]. Davčna služba v najširšem pomenu besede se je na Slovenskem prvič intenzivno oblikovala že v času [[Rimski imperij|Rimskega imperija]], ki je imel dobro organiniziran sistem pobiranja [[davek|davkov]].<ref> Adkins & Adkins (1999): str. 45-46.</ref> V [[srednji vek|srednjem veku]] se je postopoma ponovno pojavilo pobiranje prometno-tržnih dajatev iz katere se kasneje razvijejo [[mitnina|mitnine ]] in [[carina (dajatev)|carine]].<ref>Kosi (1999): str. 253, 255–257.</ref> Pojavili so se tudi [[urbar]]ji, v katerih so bile popisane tudi davčne obveznosti podložnikov, pod [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] pa se je zelo razvil [[kataster|katastrski]] sistem in leta 1871 pa je že obstajala zelo razvita oblika [[zemljiška knjiga|zemljiške knjige]].<ref>Vilfan, Sergij (1991): str. 102, 108, 142.</ref>


Na državne meje so [[Habsburška monarhija|Habsburžani]] že leta 1829 postavili enotno organizirano in uniformirano [[Finančna straža (Avstrija)|finančno stražo]] oziroma finančno policijo.<ref>Hepe, B. (2011): str. 29, 38.</ref> Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so bili kadri finančne policije pripojeni bodisi davčni službi v ožjem smislu bodisi carinski službi.<ref>Čelik, P. (2012): str. 646.</ref> V času [[Socialistična Republika Slovenija|Socialistične Republike Slovenije]] so naloge davčne službe opravljale občinske uprave za javne prihodke in [[Služba družbenega knjigovodstva|SDK]]. Leta 1992 so naloge občinskih uprav za javne prihodke prešle na državno davčno službo, ki se je imenovala Republiška uprava za javne prihodke,<ref>''Zakon o davčni službi/ZDS/'' (1992),</ref> leta 1996 pa je bil velik del nekdanje SDK združen z Republiško upravo za javne prihodke v Davčno upravo Republike Slovenije.<ref>''Zakon o davčni službi/ZDS/'' 1996.</ref> Davčna uprava Republike Slovenije je opravljala naloge iz dejavnosti davčne službe, ki obsegajo odmero, obračunavanje, nadzor in izterjevanje [[davek|davkov]] in drugih dajatev na podlagi zakona in drugih predpisov.<ref name="LP2011">DURS (2011): str. 3.</ref>
Na državne meje so [[Habsburška monarhija|Habsburžani]] že leta 1829 postavili enotno organizirano in uniformirano [[Finančna straža (Avstrija)|finančno stražo]] oziroma finančno policijo.<ref>Hepe, B. (2011): str. 29, 38.</ref> Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so bili kadri finančne policije pripojeni bodisi davčni službi v ožjem smislu bodisi carinski službi.<ref>Čelik, P. (2012): str. 646.</ref>
V času [[Socialistična Republika Slovenija|Socialistične Republike Slovenije]] so naloge davčne službe opravljale občinske uprave za javne prihodke in [[Služba družbenega knjigovodstva|SDK]]. Leta 1992 so naloge občinskih uprav za javne prihodke prešle na državno davčno službo, ki se je imenovala Republiška uprava za javne prihodke,<ref>''Zakon o davčni službi/ZDS/'' (1992),</ref> leta 1996 pa je bil velik del nekdanje SDK združen z Republiško upravo za javne prihodke v Davčno upravo Republike Slovenije.<ref>''Zakon o davčni službi/ZDS/'' 1996.</ref> Davčna uprava Republike Slovenije je opravljala naloge iz dejavnosti davčne službe, ki obsegajo odmero, obračunavanje, nadzor in izterjevanje [[davek|davkov]] in drugih dajatev na podlagi zakona in drugih predpisov.<ref name="LP2011">DURS (2011): str. 3.</ref>


[[Slika:Tax Official Yugoslavia 1933.PNG|thumb|levo|130px|Davčni uradniki so v letih med 1933 in 1936 nosili uniformo]]
[[Slika:Tax Official Yugoslavia 1933.PNG|thumb|levo|130px|Davčni uradniki so v letih med 1933 in 1936 nosili uniformo]]

Redakcija: 12:13, 17. oktober 2014

Finančna uprava Republike Slovenije
Druga imenaFURS
Finančna uprava RS
Državni okvirRepublika Slovenija
Datum nastanka01.08.2014
Status organaorgan v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije
Organi v sestavi
  • Služba generalne direktorice
  • Notranjerevizijska služba
  • Služba za notranji nadzor
  • Uprava za carine
  • Uprava za davke
  • Uprava za nadzor
  • Uprava za računovodstvo in izvršbo
  • Urad za splošne zadeve
  • Urad za informatiko
  • finančni uradi
SedežLjubljana
Temeljne nalogepobiranje davkov
Generalni direktorJana Ahčin (v.d. )
Število uslužbencevca. 3.701 (01.08.2014)
Predhodnik organaCarinska uprava Republike Slovenije;

Davčna uprava Republike Slovenije
Spletna stran
http://www.fu.gov.si/

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije, ki je 01.08.2014 združil delovanje Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije.[1] Finančna uprava Republike Slovenije opravlja naloge davčne službe v najširšem pomenu besede, saj njene naloge obsegajo tudi naloge carinske službe in v omejenem obsegu tudi naloge finančne straže. Sedež Finančne uprave Republike Slovenije je v Ljubljani.

Zgodovina Finančne uprave

Glavni članek: Zgodovina davčne službe na Slovenskem
Finančni stražar s činom paznika ob koncu 19. stoletja

Zgodovina finančne uprave zajema splošno zgodovino davčne službe in poseben razvoj carinske službe ter službe finančne straže. Davčna služba v najširšem pomenu besede se je na Slovenskem prvič intenzivno oblikovala že v času Rimskega imperija, ki je imel dobro organiniziran sistem pobiranja davkov.[2] V srednjem veku se je postopoma ponovno pojavilo pobiranje prometno-tržnih dajatev iz katere se kasneje razvijejo mitnine in carine.[3] Pojavili so se tudi urbarji, v katerih so bile popisane tudi davčne obveznosti podložnikov, pod Marijo Terezijo pa se je zelo razvil katastrski sistem in leta 1871 pa je že obstajala zelo razvita oblika zemljiške knjige.[4]

Na državne meje so Habsburžani že leta 1829 postavili enotno organizirano in uniformirano finančno stražo oziroma finančno policijo.[5] Po drugi svetovni vojni so bili kadri finančne policije pripojeni bodisi davčni službi v ožjem smislu bodisi carinski službi.[6]

V času Socialistične Republike Slovenije so naloge davčne službe opravljale občinske uprave za javne prihodke in SDK. Leta 1992 so naloge občinskih uprav za javne prihodke prešle na državno davčno službo, ki se je imenovala Republiška uprava za javne prihodke,[7] leta 1996 pa je bil velik del nekdanje SDK združen z Republiško upravo za javne prihodke v Davčno upravo Republike Slovenije.[8] Davčna uprava Republike Slovenije je opravljala naloge iz dejavnosti davčne službe, ki obsegajo odmero, obračunavanje, nadzor in izterjevanje davkov in drugih dajatev na podlagi zakona in drugih predpisov.[9]

Davčni uradniki so v letih med 1933 in 1936 nosili uniformo
Carinski uniformiranec od leta 2011

Po padcu Avstro-Ogrske so bili poskusi uniformiranja davčnih uslužbencev le deloma uspešni v času Kraljevine Jugoslavije[10] povsem neuspešni pa leta 1984 v času SFRJ.[11] Na drugi strani je carinska služba z izjemo tridesetih let 20. stoletja ves čas svojega delovanja ohranila nošenje uniforme in je v desetletjih po koncu druge svetovne vojne dobila podobo sodobne carinske službe.[12]

V letih 1990-1991 so nekateri davčni uslužbenci v najširšem pomenu besede (cariniki na Slovenskem in uslužbenci slovenske SDK) z zadrževanjem pobranih carinskih dajatev vodili carinsko vojno proti zveznim oblastem,[13] kar je bil velik doprinos k procesu slovenskega osamosvajanja.

Ob osamosvojitvi Slovenije je nastala tudi Carinska uprava Republike Slovenije. Zaradi povečanja potreb po carinskem nadzoru gibanja blaga pa so leta 1997 ustanovljeni mobilni oddelki pričeli nositi orožje,[14] v čemer lahko prepoznamo ponoven razvoj finančne straže. Od leta 1999 je carinska služba ponovno postala carinsko-dohodarstvena služba. Pričela je namreč pobirati trošarine.[15] Od 1. maja 2004 Slovenija pripada enotnemu carinskemu območju Evropske unije, pri čemer cariniki pri svojem delu uporabljajo tako evropsko pravo, nacionalno pravo in mednarodno pravo.[16]

Janševa vlada je za 1. julij 2013 načrtovala združitev davčne in carinske uprave v ustanovo z delovnim imenom »Finančna uprava«,[17] toda zaradi padca te vlade v marcu 2013 do združitve obeh služb tega dne ni prišlo. V času vlade Alenke Bratušek je Državni zbor Republike Slovenije 31. marca 2014 sprejel Zakon o finančni upravi (ZFU), ki določa, da se carinska in davčna služba 01.08.2014 združita v enotno finančno upravo. [18] Vlada Republike Slovenije je 15.07.21014 na dopisni seji za vršilko dolžnosti generalne direktorice finančne uprave imenovala Jano Ahčin, in sicer do imenovanja generalnega direktorja Finančne uprave Republike Slovenije po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev. Položaj je nastopila s 16. julijem 2014.[19] Jani Ahčin je zaradi tega dne 15.07.2014 prenehal mandat generalne direktorice Davčne uprave Republike Slovenije, 31. 7. 2014 pa je bil s položaja generalnega direktorja Carinske uprave Republike Slovenije razrešen tudi Rajko Skubic.[19]

Delovanje

Uradne osebe znotraj Finančne uprave Republike Slovenije imajo status inšpektorja, carinika, preiskovalca, kontrolorja in izterjevalca.[20] Finančna uprava opravlja naloge odmerjanja in obračunavanja obveznih dajatev, carinske naloge, naloge finančnega nadzora in preiskave, vodi postopke izvršbe in prekrškovne postopke iz svoje pristojnosti ter opravlja številne druge naloge, ki sta jih doslej opravljali davčna in carinska služba.[21]

Organizacija

Finančno upravo Republike Slovenije vodi vršilka dolžnosti generalne direktorice Jana Ahčin.[19] Finančno upravo Republike Slovenije sestavljajo Generalni finančni urad in posamezni finančni uradi.[22] Do 1. januarja 2015 v mreži območnih davčnih in carinskih uradov ne bo nobenih sprememb, potem pa bo prišlo do poenotenja uradov.[23] V finančno upravo Republike Slovenije je prešlo 3.701 carinskih in davčnih uslužbencev.[24]

Struktura Finančne uprave Republike Slovenije

Od 01.01.2015 bodo carinski in davčni uradi združeni v finančne urade. Finančna uprava Republike Slovenije bo odtlej imela sledečo strukturo:[25]

Generalni
finančni urad
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Posebni
finančni urad
 
 
 
 
 
 
FU DravogradFU MariborFU Murska
Sobota
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
finančni uradi
(FU)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
FU KranjFU LjubljanaFU Hrastnik
 
 
 
 
FU VelenjeFU CeljeFU Ptuj
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
FU Nova GoricaFU KoperFU PostojnaFU KočevjeFU Novo
mesto		FU Brežice

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ ZFU (2014): 101-109. člen.
  2. ↑ Adkins & Adkins (1999): str. 45-46.
  3. ↑ Kosi (1999): str. 253, 255–257.
  4. ↑ Vilfan, Sergij (1991): str. 102, 108, 142.
  5. ↑ Hepe, B. (2011): str. 29, 38.
  6. ↑ Čelik, P. (2012): str. 646.
  7. ↑ Zakon o davčni službi/ZDS/ (1992),
  8. ↑ Zakon o davčni službi/ZDS/ 1996.
  9. ↑ DURS (2011): str. 3.
  10. ↑ Vrišer, Sergej (1991): str. 44-45.
  11. ↑ Čelik, P. (2012): str. 652.
  12. ↑ Glej v: Hepe (2011) in Mikuž, Stanislav, Živko, Ivan (2011).
  13. ↑ Repe, B. (2002): str. 273.
  14. ↑ Suša, T. (2011): str. 94.
  15. ↑ Kvendrc (2011).
  16. ↑ Zupančič, A. (2008). Str. 18-39.
  17. ↑ Fidermuc, Katarina (2012). Internetni vir.
  18. ↑ ZFU (2014): 112. člen.
  19. ↑ 19,0 19,1 19,2 Vlada RS (2014): internetni vir.
  20. ↑ ZFU (2014): 13. člen.
  21. ↑ primerjaj z ZFU (2014): 112. člen.
  22. ↑ ZFU (2014): 9. člen.
  23. ↑ Fidermuc, K. (2014).
  24. ↑ Carinska uprava Republike Slovenije (29.07.2014): internetni vir.
  25. ↑ Uradni list RS 57/14

Viri


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Finančna_uprava_Republike_Slovenije&oldid=4263379«