Ročična gred: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 13:27, 9. oktober 2014

Ročična gred (rdeče), bati (sivo), cilindri (modro) in vztrajnik (črno)

Ročična gred (ang. crankshaft) je gred, ki pri batnem motorju pretvarja recipročno gibanje bata v rotacijsko gibanje. Bati so preko ojnice povezani na ročično gred, na ročični gredi so tudi protiuteži. Pri motornih vozilih je ročična gred povezana na vztrajnik in na sklopke.

Ročična gred se uporablja na motorjih z notranjim zgorevanjem kot so bencinskih in dizelskih motorjih, pa tudi na motorjih z zunanjim zgorevanjem kot so parni stroji in stirlingovih motorjih. Ročična gred je skoraj vedno tudi pogonska gred. Obrati motorja se nanašajo na obrate ročične gredi.

Ročična gred lahko tudi pretvarja rotacijsko gibanje v recipročno, kot npr. pri batnem kompresorju.

Pri štiritaktnem motorju se ročična gred zavrti 2x za vsak delovni takt, pri dvotaktnem pa 1x za vsak delovni takt. Pri Formula 1 dirkalnikih, ki uporabljajo bencinski štiritaktni motor, se ročična gred vrti do okrog 15000 obratov na minuto. Majhni dvotaktni bencinski motorji se tudi vrtijo čez 10000 obratov na minuto.

Pri dizelskem avtomobilskem motorju do največ okrog 6000, pri normalni vožjni okrog 2000 obratov na minuto. Pri velikih ladijskih dvotaktnih dizlih pa samo okrog 120 obratov na minuto.

Glej tudi

Sklici

Bibliografija

Hall, Bert S. (1979), The Technological Illustrations of the So-Called "Anonymous of the Hussite Wars". Codex Latinus Monacensis 197, Part 1, Wiesbaden: Dr. Ludwig Reichert Verlag, ISBN 3-920153-93-6
al-Hassan, Ahmad Y.; Hill, Donald R. (1992), Islamic Technology. An Illustrated History, Cambridge University Press, ISBN 0-521-42239-6
Laur-Belart, Rudolf (1988), Führer durch Augusta Raurica (5th izd.), Augst
Mangartz, Fritz (2010), Die byzantinische Steinsäge von Ephesos. Baubefund, Rekonstruktion, Architekturteile, Monographs of the RGZM, zv. 86, Mainz: Römisch-Germanisches Zentralmuseum, ISBN 978-3-88467-149-8
White, Jr., Lynn (1962), Medieval Technology and Social Change, Oxford: At the Clarendon Press
Ritti, Tullia; Grewe, Klaus; Kessener, Paul (2007), »A Relief of a Water-powered Stone Saw Mill on a Sarcophagus at Hierapolis and its Implications«, Journal of Roman Archaeology, 20: 138–163
Schiöler, Thorkild (2009), »Die Kurbelwelle von Augst und die römische Steinsägemühle«, Helvetia Archaeologica, zv. 40, št. 159/160, str. 113–124
Wilson, Andrew (2002), »Machines, Power and the Ancient Economy«, The Journal of Roman Studies, zv. 92, str. 1–32

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 [[Image:Cshaft.gif|300px|thumb|Ročična gred (rdeče), bati (sivo), cilindri (modro) in vztrajnik (črno)]]
-'''Ročična gred''' ([[angleščina|ang]]. crankshaft) je [[gred]], ki pri [[batni motor|batnem motorju]] pretvarja recipročno gibanje [[bat|bata]] v rotacijsko gibanje. Bati so preko [[ojnica|ojnice]] povezani na ročično gred. Pri motornih vozilih je ročična gred povezana na [[vztrajnik]].
+'''Ročična gred''' ([[angleščina|ang]]. crankshaft) je [[gred]], ki pri [[batni motor|batnem motorju]] pretvarja recipročno gibanje [[bat|bata]] v rotacijsko gibanje. Bati so preko [[ojnica|ojnice]] povezani na ročično gred, na ročični gredi so tudi protiuteži. Pri motornih vozilih je ročična gred povezana na [[vztrajnik]] in na [[sklopka|sklopke]].
-Ročična gred se uporablja na [[Bencinski (ottov) motor|bencinskih]] in [[Dizelski motor|dizelskih]] motorjih, pa tudi na parnih ekspanzijskih strojih in [[stirlingov motor|stirlingovih motorjih.]] Ročična gred je skoraj vedno tudi [[pogonska gred]]. Obrati motorja se nanašajo na obrate ročične gredi.
+Ročična gred se uporablja na [[Motor z notranjim zgorevanjem|motorjih z notranjim zgorevanjem]] kot so [[Bencinski (ottov) motor|bencinskih]] in [[Dizelski motor|dizelskih]] motorjih, pa tudi na [[motor z zunanjim zgorevanjem|motorjih z zunanjim zgorevanjem]] kot so [[parni stroj|parni stroji]] in [[stirlingov motor|stirlingovih motorjih.]] Ročična gred je skoraj vedno tudi [[pogonska gred]]. Obrati motorja se nanašajo na obrate ročične gredi.
 Ročična gred lahko tudi pretvarja rotacijsko gibanje v recipročno, kot npr. pri batnem [[kompresor|kompresorju]].
+Pri štiritaktnem motorju se ročična gred zavrti 2x za vsak delovni takt, pri dvotaktnem pa 1x za vsak delovni takt. Pri Formula 1 dirkalnikih, ki uporabljajo bencinski štiritaktni motor, se ročična gred vrti do okrog 15000 obratov na minuto. Majhni dvotaktni bencinski motorji se tudi vrtijo čez 10000 obratov na minuto.
+Pri dizelskem avtomobilskem motorju do največ okrog 6000, pri normalni vožjni okrog 2000 obratov na minuto. Pri velikih ladijskih dvotaktnih dizlih pa samo okrog 120 obratov na minuto.
 ==Glej tudi==