Slovar slovenskega knjižnega jezika: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m vrnitev sprememb uporabnika 176.76.255.3 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika ModriDirkac
Marko3 (pogovor | prispevki)
20.243 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Slovar slovenskega knjižnega jezika''', krajše '''SSKJ''',''' '''je [[slovar]], ki je nastal na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. Je ena izmed najpomembejših knjižnih izdaj o [[slovenščina|slovenskem]] [[knjižni jezik|knjižnem jeziku]]. Najprej je izšel v petih [[knjiga]]h (1970–1991), kasneje tudi v bolj strnjeni izvedbi v eni knjigi, v elektronski izdaji na zgoščenki (CD), dostopen pa je tudi v spletu.<ref>{{navedi splet|url= http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html|title= Spletna različica slovarja|accessdate= }}</ref>
'''Slovar slovenskega knjižnega jezika''', krajše '''SSKJ''',''' '''je [[slovar]], ki je nastal na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. Je ena izmed najpomembejših knjižnih izdaj o [[slovenščina|slovenskem]] [[knjižni jezik|knjižnem jeziku]]. Najprej je izšel v petih [[knjiga]]h (1970–1991), kasneje tudi v bolj strnjeni izvedbi v eni knjigi, v elektronski izdaji na zgoščenki (CD), dostopen pa je tudi v spletu.<ref>{{navedi splet|url= http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html|title= Spletna različica slovarja|accessdate= }}</ref> Izdaja iz leta 1997 v eni knjigi vsebuje 93.152 gesel in 13.888 podgesel na 1762 straneh; prvo [[geslo]] je '''[[a]]''', zadnje pa '''žvrkljati'''.


Oktobra 2014 je izšla druga dopolnjena in deloma prenovljena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika, in sicer v dveh knjigah. Vsebuje 110.180 slovenskih besed v 97.631 geslih.<ref>http://www.mladinska.com/sskj/domov, vpogled: 5. 10. 2014.</ref>
Izdaja iz leta 1997 v eni knjigi vsebuje 93.152 gesel in 13.888 podgesel na 1762 straneh; prvo [[geslo]] je '''[[a]]''', zadnje pa '''žvrkljati'''.


{| class=wikitable
{| class=wikitable
Vrstica 25: Vrstica 25:
</poem>
</poem>
|}
|}

=== Druga izdaja ===
Druga dopolnjena izdaja vsebuje novejše slovensko besedje, ki se uporablja v zadnjih desetletjih, na primer:<ref>http://www.mladinska.com/sskj/o_drugi_izdaji_sskj, vpogled: 5. 10. 2014.</ref>
* besede na področju [[moda|mode]] in osebnega sloga: [[balerinke]], [[bleščilo]], porjavitev ...
* besede, ki so iz [[sleng]]a prešle v splošno rabo: bejba, kul, ups ...
* besede, ki odražajo družbene in gospodarske spremembe: [[azbestoza]], [[biseksualec]], [[pomladnik]], [[tajkun]] ...
* besede, ki poimenujejo nove naprave, tehnologije, pripomočke: [[airbag]], [[blog]], mlekomat ...
* besede, ki odražajo spremembe v popularni in duhovni kulturi ter prostem času: [[ajurveda]], estradnik, [[hobit]] ...
* besede, ki odražajo spremembe v prehranjevanju: [[basmati]], ekohrana, [[suši]] ...

Posodobljene so posamezne oznake, razlage in zgledi, ki jih prva izdaja SSKJ prikazuje skladno z duhom časa, v katerem je nastajal, npr.:
* pri [[vojaški čin|vojaških činih]], npr. general, major, poročnik, polkovnik
* pri živalih, npr. mačka, pes, prašič, govedo
* pri družbeno občutljivejših besedah, npr. buzarant, cigan, debil, [[desničar]], [[družina]], [[holokavst]], koruznik, levičar, partner, sekta, starši

Razlaga tipa ženska oblika od ... je prevrednotena v razlage tipa ženska, ki ..., strokovnjakinja za ... ipd.:
* fizioterapevtka: ženska oblika od fizioterapevt (prva izdaja SSKJ); strokovnjakinja za fizioterapijo (druga izdaja SSKJ)
Dodanih je okrog 300 ženskih oblik, npr. dojênčica, estrádnica, kánclerka, méntorica, osnovnošólka, pritožníca, producêntka, seléktorica.


== Izdaje ==
== Izdaje ==
Vrstica 35: Vrstica 53:
* 1997 (11 disket) ISBN 86-341-1517-8
* 1997 (11 disket) ISBN 86-341-1517-8
* 1998 (CD ROM) {{COBISS|ID=77592832}}
* 1998 (CD ROM) {{COBISS|ID=77592832}}
* 2014: druga prenovljena in dopolnjena izdaja


== Opombe in sklici ==
== Opombe in sklici ==

Redakcija: 16:05, 5. oktober 2014

Slovar slovenskega knjižnega jezika, krajše SSKJ, je slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Je ena izmed najpomembejših knjižnih izdaj o slovenskem knjižnem jeziku. Najprej je izšel v petih knjigah (1970–1991), kasneje tudi v bolj strnjeni izvedbi v eni knjigi, v elektronski izdaji na zgoščenki (CD), dostopen pa je tudi v spletu.[1] Izdaja iz leta 1997 v eni knjigi vsebuje 93.152 gesel in 13.888 podgesel na 1762 straneh; prvo geslo je a, zadnje pa žvrkljati.

Oktobra 2014 je izšla druga dopolnjena in deloma prenovljena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika, in sicer v dveh knjigah. Vsebuje 110.180 slovenskih besed v 97.631 geslih.[2]

Zgled gesla

slovár -ja m (á)
1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene: slovar
ima sto tisoč besed; izdati, sestavljati slovar; prevajati s slovarji;
obsežen slovar / na koncu knjige je slovar seznam s tako razvrščenimi in
pojasnjenimi
besedami / enojezični, enozvezkovni, narečni, pravopisni, tehniški slovar;
slovensko-nemški slovar; slovar tujk / knjiž. poučni slovar enciklopedija,
leksikon / Slovar slovenskega knjižnega jezika
* lingv. avtorski slovar ki vsebuje besede določenega avtorja; etimološki,
frekvenčni, informativno-normativni slovar; odzadnji slovar urejen po
absolutnem abecednem redu od zadnjega konca besede; razlagalni slovar;
slikovni slovar v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani;
zgodovinski slovar 2. nav. ed., ekspr. besedni zaklad: imeti bogat slovar /
njen slovar ni bil ravno izbran • ekspr. besede nemogoče ni v njegovem
slovarju odločen je narediti tudi navidez nemogoče stvari; ekspr. če to
povemo v ekonomskem slovarju tako, kot pravijo ekonomisti

Druga izdaja

Druga dopolnjena izdaja vsebuje novejše slovensko besedje, ki se uporablja v zadnjih desetletjih, na primer:[3]

  • besede na področju mode in osebnega sloga: balerinke, bleščilo, porjavitev ...
  • besede, ki so iz slenga prešle v splošno rabo: bejba, kul, ups ...
  • besede, ki odražajo družbene in gospodarske spremembe: azbestoza, biseksualec, pomladnik, tajkun ...
  • besede, ki poimenujejo nove naprave, tehnologije, pripomočke: airbag, blog, mlekomat ...
  • besede, ki odražajo spremembe v popularni in duhovni kulturi ter prostem času: ajurveda, estradnik, hobit ...
  • besede, ki odražajo spremembe v prehranjevanju: basmati, ekohrana, suši ...

Posodobljene so posamezne oznake, razlage in zgledi, ki jih prva izdaja SSKJ prikazuje skladno z duhom časa, v katerem je nastajal, npr.:

  • pri vojaških činih, npr. general, major, poročnik, polkovnik
  • pri živalih, npr. mačka, pes, prašič, govedo
  • pri družbeno občutljivejših besedah, npr. buzarant, cigan, debil, desničar, družina, holokavst, koruznik, levičar, partner, sekta, starši

Razlaga tipa ženska oblika od ... je prevrednotena v razlage tipa ženska, ki ..., strokovnjakinja za ... ipd.:

  • fizioterapevtka: ženska oblika od fizioterapevt (prva izdaja SSKJ); strokovnjakinja za fizioterapijo (druga izdaja SSKJ)

Dodanih je okrog 300 ženskih oblik, npr. dojênčica, estrádnica, kánclerka, méntorica, osnovnošólka, pritožníca, producêntka, seléktorica.

Izdaje

Opombe in sklici

  1. ↑ »Spletna različica slovarja«.
  2. ↑ http://www.mladinska.com/sskj/domov, vpogled: 5. 10. 2014.
  3. ↑ http://www.mladinska.com/sskj/o_drugi_izdaji_sskj, vpogled: 5. 10. 2014.

Zunanje povezave

Stub icon

Ta članek o jeziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovar_slovenskega_knjižnega_jezika&oldid=4259283«