Reliefne oblike: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m poglobljene oblike
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 10: Vrstica 10:
* [[Gorovje]] - v celoto povezan sklop gora.
* [[Gorovje]] - v celoto povezan sklop gora.
* [[Gorstvo]] - zaključena celota gorovij.
* [[Gorstvo]] - zaključena celota gorovij.
* [[Podgorje]] - vsa tla pred vznožjem gorovja zavtema na ravnem polju podgorje, krajem onstran gore ali gorovja pa pravimo [[zagorje]].
* [[Podgorje]] - vsa tla pred vznožjem gorovja zavtema na ravnem polju podgorje, krajem onstran gore ali gorovja pa pravimo '''zagorje'''.
* Prigorje, [[predgorje]] - kjer se pred večjo goro ali gorovjem gomili ali kopiči valovito gričevje ali hribovje. To je h gorskemu svetu priloženo višavje.
* Prigorje, [[predgorje]] - kjer se pred večjo goro ali gorovjem gomili ali kopiči valovito gričevje ali hribovje. To je h gorskemu svetu priloženo višavje.
* [[Sredogorje]] - zaključena celota gora, povečini prekrita z zemljo, nad gozdno mejo rušnata in pečevnata.
* [[Sredogorje]] - zaključena celota gora, povečini prekrita z zemljo, nad gozdno mejo rušnata in pečevnata.
Vrstica 17: Vrstica 17:
* [[Teme]] - tudi gorska višina - vršni del vzpetine, zadnji najvišji vršnji del, pokrov gore.
* [[Teme]] - tudi gorska višina - vršni del vzpetine, zadnji najvišji vršnji del, pokrov gore.
* [[Vrh]] - najvišji del vzpetine.</br>
* [[Vrh]] - najvišji del vzpetine.</br>
Primeri vrhov glede na obliko: zob, rog, rogelj, špik, špica, ojstrica.</br>
Primeri vrhov glede na obliko: '''zob, rog, rogelj, špik, špica, ojstrica'''.</br>
Strmi, stožčasti vrhovi: vršič, vršac, storžič, kuk, kok.</br>
Strmi, stožčasti vrhovi: '''vršič, vršac, storžič, kuk, kok'''.</br>
Obli vrhovi: kup, kopica, kopa, kop.</br>
Obli vrhovi: '''kup, kopica, kopa, kop'''.</br>
Glavnati vrhovi: glava, čelo, kepa.</br>
Glavnati vrhovi: '''glava, čelo, kepa'''.</br>
* [[Hrbet]] - zaobljena gorska vzpetina podolgovate oblike z bolj položnimi, navadno poraščenimi pobočji.
* [[Hrbet]] - zaobljena gorska vzpetina podolgovate oblike z bolj položnimi, navadno poraščenimi pobočji.
* [[Sleme]] - stik dveh pobočij v obliki strešnega slemena, vršni del je premo stegnjen, skoraj raven ali malo povešen.
* [[Sleme]] - stik dveh pobočij v obliki strešnega slemena, vršni del je premo stegnjen, skoraj raven ali malo povešen.
Vrstica 27: Vrstica 27:
* [[Pleče]] - položni vršni del vzpetine (npr. Jalovčevo pleče med severovzhodno steno in vrhom, imenovano Streha).
* [[Pleče]] - položni vršni del vzpetine (npr. Jalovčevo pleče med severovzhodno steno in vrhom, imenovano Streha).
* [[Rama]] - širok položni del ali vodoravni del grebena pod vrhom.
* [[Rama]] - širok položni del ali vodoravni del grebena pod vrhom.
* [[Sedlo]] - močno znižan del v grebenu, ki zložno prehaja z ene strani grebena na drugo in omogoča prehod. [[Preval]] pomeni isto kot sedlo, izraz je bolj slovenski. Nekaj primerov prevalskih izrazov: prag, predel, predol, prehodi, prehodavci, prelaz, vrata, vratca, žrelo. Vse oblike so izraz za večje ali manjše, prehodne ali manj prehodne prevale, ki so grebenska značilnost.
* [[Sedlo]] - močno znižan del v grebenu, ki zložno prehaja z ene strani grebena na drugo in omogoča prehod. [[Preval]] pomeni isto kot sedlo, izraz je bolj slovenski. Nekaj primerov prevalskih izrazov: '''prag, predel, predol, prehodi, prehodavci, prelaz, vrata, vratca, žrelo'''. Vse oblike so izraz za večje ali manjše, prehodne ali manj prehodne prevale, ki so grebenska značilnost.
* [[Škrbina]] - oster, globoko zasekan presledek v grebenu.
* [[Škrbina]] - oster, globoko zasekan presledek v grebenu.
* [[Šija]] - del grebena, ki poteka s sedla proti vrhu gore.
* [[Šija]] - del grebena, ki poteka s sedla proti vrhu gore.
Vrstica 40: Vrstica 40:
* [[Deber]] - ozko in globoko korito v obliki črke V.
* [[Deber]] - ozko in globoko korito v obliki črke V.
* [[Soteska]] - zelo ozek, utesnjen del doline s strmimi pobočji in tekočo vodo na dnu, prostor tudi za cesto.
* [[Soteska]] - zelo ozek, utesnjen del doline s strmimi pobočji in tekočo vodo na dnu, prostor tudi za cesto.
* [[Vintgar]] - po značilnem [[Blejski vintgar|Blejskem Vintgarju]] se je za kanjonsko korito razširilo ime vintgar, ki pomeni še ožjo obliko, s hitrim gorskim potokom na dnu.
* [[Vintgar]] - po značilnem [[Blejski vintgar|Blejskem Vintgarju]] se je za '''kanjonsko korito''' razširilo ime vintgar, ki pomeni še ožjo obliko, s hitrim gorskim potokom na dnu.
* [[Dolinski konec]] - zgornji del doline, ki se končuje v gorskih pobočjih. Glede na različne oblike teh koncev poznamo različna imena: '''konec, kot, kočna''' - širok polkrožen konec, obdan s strmimi pobočji. '''Zatrep, zagata''' - konec v obliki klina.
* [[Krnica]], okrešelj - s treh strani amfiteatralno zaprta kotanja pod visokimi in strmimi pobočji, okrogli skledi podobna kotlina pod vrhovi gora, na eni strani odprta proti dolini. Sama krnica se v tej smeri konča s strmim skokom. Imenovana tudi: '''dolek, dolci'''.
* [[Dnina]] - z višavjem obdan raven travnat prostor v gorovju, ki s luži za pašo živini.
* [[Dol]] - kraška dolinska oblika v visokogorskem svetu, običajno brez vode.
* [[Vrtača]] -
* [[Konta]] -
* [[Žlebiči]] -
* [[Škraplje]] -
* Kotlič, [[žrelo]] -


==Nagnjen teren - gorska pobočja==
==Nagnjen teren - gorska pobočja==

Redakcija: 18:55, 17. april 2006

Reliefne oblike so posamezne vzpetine, kotline in ravnine na zemeljskem površju.

Dvignjene oblike

  • Grič - majhna, bolj ali manj priostrena vzpetina kjerkoli do približno 50 m relativne višine nad okolico.
  • Gričevje - v zaključeno celoto povezan sklop gričev in vmesnih globeli.
  • Hrib - vzpetina do 500 m relativne višine v nižinskem ali sredogorskem svetu. Dostikrat pojem uporabljamo za kakršnokoli višjo vzpetino.
  • Hribovje - v zaključeno celoto povezan sklop hribov in manjših vzpetin ter vmesnih globeli.
  • Gora - najbolj znan pojem za višavo, obče ime tudi v nižinskem svetu za izrazite vzpetine. Sega lahko tudi nad zgornjo gozdno mejo.
  • Gorovje - v celoto povezan sklop gora.
  • Gorstvo - zaključena celota gorovij.
  • Podgorje - vsa tla pred vznožjem gorovja zavtema na ravnem polju podgorje, krajem onstran gore ali gorovja pa pravimo zagorje.
  • Prigorje, predgorje - kjer se pred večjo goro ali gorovjem gomili ali kopiči valovito gričevje ali hribovje. To je h gorskemu svetu priloženo višavje.
  • Sredogorje - zaključena celota gora, povečini prekrita z zemljo, nad gozdno mejo rušnata in pečevnata.
  • Visokogorje - sklop visokih hrbtov, grebenov, planot in vmesnih globeli, slabo poraščen.
  • Osrednje gorovje - najizrazitejši in navadno tudi največji osrednji del kakega gorstva.
  • Teme - tudi gorska višina - vršni del vzpetine, zadnji najvišji vršnji del, pokrov gore.
  • Vrh - najvišji del vzpetine.

Primeri vrhov glede na obliko: zob, rog, rogelj, špik, špica, ojstrica.
Strmi, stožčasti vrhovi: vršič, vršac, storžič, kuk, kok.
Obli vrhovi: kup, kopica, kopa, kop.
Glavnati vrhovi: glava, čelo, kepa.

  • Hrbet - zaobljena gorska vzpetina podolgovate oblike z bolj položnimi, navadno poraščenimi pobočji.
  • Sleme - stik dveh pobočij v obliki strešnega slemena, vršni del je premo stegnjen, skoraj raven ali malo povešen.
  • Greben - stik dveh strmih ali celo stenskih pobočij, vršni del je bolj ali manj razčlenjen.
  • Rez - stik dveh pobočij v zelo ostrem grebenu.
  • Pleče - položni vršni del vzpetine (npr. Jalovčevo pleče med severovzhodno steno in vrhom, imenovano Streha).
  • Rama - širok položni del ali vodoravni del grebena pod vrhom.
  • Sedlo - močno znižan del v grebenu, ki zložno prehaja z ene strani grebena na drugo in omogoča prehod. Preval pomeni isto kot sedlo, izraz je bolj slovenski. Nekaj primerov prevalskih izrazov: prag, predel, predol, prehodi, prehodavci, prelaz, vrata, vratca, žrelo. Vse oblike so izraz za večje ali manjše, prehodne ali manj prehodne prevale, ki so grebenska značilnost.
  • Škrbina - oster, globoko zasekan presledek v grebenu.
  • Šija - del grebena, ki poteka s sedla proti vrhu gore.

Uravnane oblike

  • Planota - razsežna, razčlenjena, gmotasta vzpetina, katere vršni del je uravnan.
  • Planja, plan - odprt, raven ali viseč travnat svet v visokem gorovju.
  • Podi - razsežen, uravnan apnenčast svet v visokogorju, bolj ali manj nagnjen, v drobnen pa zelo razčlenjen s kraškimi pojavi.

Poglobljene oblike

  • Dolina - vzdolžna poglobitev med vzpetinami, ki se spuščajo izpod pobočij. Izoblikovale so jo vode, ledeniki. Ima dno in pobočji. Poznamo gredasto, koritasto, odprto, zaprto, prečno, zagatno ali zatrepno dolino itd. Rečna dolina ima obliko črke V, ledeniška pa obliko črke U.
  • Deber - ozko in globoko korito v obliki črke V.
  • Soteska - zelo ozek, utesnjen del doline s strmimi pobočji in tekočo vodo na dnu, prostor tudi za cesto.
  • Vintgar - po značilnem Blejskem Vintgarju se je za kanjonsko korito razširilo ime vintgar, ki pomeni še ožjo obliko, s hitrim gorskim potokom na dnu.
  • Dolinski konec - zgornji del doline, ki se končuje v gorskih pobočjih. Glede na različne oblike teh koncev poznamo različna imena: konec, kot, kočna - širok polkrožen konec, obdan s strmimi pobočji. Zatrep, zagata - konec v obliki klina.
  • Krnica, okrešelj - s treh strani amfiteatralno zaprta kotanja pod visokimi in strmimi pobočji, okrogli skledi podobna kotlina pod vrhovi gora, na eni strani odprta proti dolini. Sama krnica se v tej smeri konča s strmim skokom. Imenovana tudi: dolek, dolci.
  • Dnina - z višavjem obdan raven travnat prostor v gorovju, ki s luži za pašo živini.
  • Dol - kraška dolinska oblika v visokogorskem svetu, običajno brez vode.
  • Vrtača -
  • Konta -
  • Žlebiči -
  • Škraplje -
  • Kotlič, žrelo -

Nagnjen teren - gorska pobočja

Obrasel teren

Umetne tvorbe v obraslem terenu

Stenske oblike

Glej tudi