Grščina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Rotlink (pogovor | prispevki)
m slepa povezava
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4: Vrstica 4:
|pronunciation = {{IPA|eliniˈka|}}
|pronunciation = {{IPA|eliniˈka|}}
|states = [[Grčija]], [[Ciper]], [[Albanija]], [[Italija]], [[Turčija]], , [[Egipt]], [[Gruzija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Francija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]]<!-- The aforementioned countries constitute areas of original Greek settlement since ancient times, and are distinct from the much more recent Greek diaspora --> in [[grška diaspora]]<!-- Greek settlements in countries, outside the traditional Greek homeland -->
|states = [[Grčija]], [[Ciper]], [[Albanija]], [[Italija]], [[Turčija]], , [[Egipt]], [[Gruzija]], [[Bolgarija]], [[Romunija]], [[Francija]], [[Ukrajina]], [[Rusija]]<!-- The aforementioned countries constitute areas of original Greek settlement since ancient times, and are distinct from the much more recent Greek diaspora --> in [[grška diaspora]]<!-- Greek settlements in countries, outside the traditional Greek homeland -->
|speakers = 13 milijonov
|speakers = 12 milijonov<ref>[http://www.lmp.ucla.edu/Profile.aspx?LangID=30&menu=004]</ref>
|date = 2011
|date =
|ref = <ref>http://www.ling.ohio-state.edu/~bjoseph/articles/gmodern.htm</ref>
|ref = <ref>http://www.ling.ohio-state.edu/~bjoseph/articles/gmodern.htm</ref>
|familycolor = Indo-European
|familycolor = Indo-European

Redakcija: 22:07, 6. september 2014

Grščina
ελληνικά elliniká
Izgovarjavaeliniˈka
Materni jezikGrčija, Ciper, Albanija, Italija, Turčija, , Egipt, Gruzija, Bolgarija, Romunija, Francija, Ukrajina, Rusija in grška diaspora
Št. maternih
govorcev
12 milijonov[1][2]
Standardne oblike
Narečja
Pisavagrška pisava
grška Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
Zastava Grčije Grčija
Zastava Cipra Ciper
Zastava Evrope Evropska unija
Priznani manjšinski
jezik
Jezikovne oznake
ISO 639-1el
ISO 639-2gre (B)
ell (T)
ISO 639-3Različno:
grc – stara grščina
ell – moderna grščina
pnt – pontska grščina
gmy – mikenska grščina
cpg – kapadokijska grščina
yej – Yevanic
tsd – Tsakonian
Linguasphere56-AAA-a (variacije: 56-AAA-aa to -am)
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Gŕščina (grško starogrško Ελληνικά: Elliniká) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji. V Grčijo so ga prinesli indoevropski naseljenci (pozneje imenovani Ahajci okoli leta 2000 pr. n. št. V 1. tisočletju pr. n. št. je obstajalo več različnih narečij, ki so se delila na naslednje narečne skupine: jonsko-atiška (jonsko, atiško), dorsko, eolsko in arkadsko-kiprsko. V času od 3. stoletja pr. n. št. naprej je nekdanja narečja postopoma izpodrinila t. i. skupna grščina (koiné), ki je prednik srednjeveške in današnje nove grščine.

Najstarejša ohranjena grška besedila so glinaste tablice, najdene na Kreti (Knosos; nastale okoli 1400 pr. n. št.) in v celinski Grčiji (Mikene, Pilos, Tebe, Tirins; nastale okoli 1200 pr. n. št.). To so inventarni popisi ter seznami prejetega in izdanega blaga, zapisani v zlogovni pisavi, imenovani linearna B pisava.

Izvor grškega jezika in njegovega narečja

Grški jezik spada v indoevropsko družino jezikov. Tej jezikovni družini so pripadala ljudstva, ki so v 3. tisočletju pr. Kr. živela na območju južne Rusije, predniki Grkov pa natančneje na zahodni obali Črnega morja[navedi vir]. Ta ljudstva so se v 2. tisočletju pr. Kr. začela seliti po Evropi, na Balkan in v Azijo. Priseljenci s severa so se postopoma naselili na celotno območje današnje Grčije in Male Azije. Ob tem niso naleteli na prazen prostor, ampak so tam živeli staroselci. V medsebojnem vplivu se je razvila nova civilizacija. Sicer ni jasno, kolikšen je bil dejanski vpliv staroselcev na jezik priseljencev, dejstvo pa je, da se je grški jezik razvil do srede 2. tisočletja pr. Kr.

Grki so bili razdeljeni na več plemen. Najpomembnejši med njimi so bili Jonci, Dorci in Ajolci. Ta plemena niso imela skupnega knjižnega jezika, ampak je vsako uporabljalo svoje narečje. Eno najpomembnejših narečij je klasična atiščina, torej narečje, ki se je govorilo in pisalo na področju Atike v klasični dobi. V tem narečju so pisali najpomembnejši avtorji grške antike, mesto pa je na kulturnem področju uživalo velik ugled. Ko je po smrti Aleksandra Velikega, ki je prvič v zgodovini Grke združil v eno državo, prišlo do zlitja narečij v en skupen jezik (κοινὴ διάλεκτος), je bila osnova le-tega ravno atiško narečje. Ta skupni jezik se je uporabljal kot sporazumevalni jezik v državah, ki so nastale na območju velikega Aleksandrovega imperija.

Slovenjenje grških imen

Priporočila o rabi grških besed presega pravila prečrkovanja alfabeta, (grške abecede); saj je potrebno določiti tudi pregibanje in skladnjo. Poleg tega so se nekatere oblike v jezikovni praksi že ustalila. Nekatera imena so k nam zašla tudi posredno, največ preko latinščine. V slovenskem prevodnem slovstvu in slovarjih se najdejo različna slovenjenja. Novejša priporočila (Slovenski pravopis, namenski slovar s pravili Bronislave Aubelj[9]) temeljijo na približevanju k izvorni obliki.

Glej tudi

Sklici

  1. [1]
  2. http://www.ling.ohio-state.edu/~bjoseph/articles/gmodern.htm
  3. »Greek«. Office of the High Commissioner for Human Rights. Pridobljeno 8. decembra 2008.
  4. Jeffries, Ian. Eastern Europe at the end of the 20th century. Books.google.com. str. 69. Pridobljeno 9. septembra 2013.
  5. 5,0 5,1 5,2 »List of declarations made with respect to treaty No. 148«. Council of Europe. Pridobljeno 8. decembra 2008.
  6. »Greek in Hungary«. Database for the European Charter for Regional or Minority Languages. Public Foundation for European Comparative Minority Research. Pridobljeno 31. maja 2013.
  7. Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs: Italy: The Greek Community[mrtva povezava]
  8. Tsitselikis, Konstantinos (2013). »A surviving treaty: the lausanne minority protection in Greece and Turkey«. V Kristin Henrard (ur.). The interrelation between the right to identity of minorities and their socio-economic participation. Leiden: Martinus Nijhoff. str. 294–295.
  9. Aubelj, Bronislava (1997). Antična imena po slovensko. Ljubljana: Modrijan. COBISS 67266816. ISBN 961-6183-34-6. {{navedi knjigo}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |coauthors= (pomoč)

Zunanje povezave

Predloga:Link FA