El Niño: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q7939
slog, majhen +
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{slog}}
[[Slika:South Pacific Gyre.png|thumb|300px|Kroženje zraka v južnem Tihem oceanu]]
[[Slika:South Pacific Gyre.png|thumb|300px|Kroženje zraka v južnem Tihem oceanu]]
'''El Niño - južna oscilacija''' ({{jezik-en|El Niño-Southern Oscillation}}, krajše tudi '''ENSO''') je globalno razširjen pojav na stičišču zraka in morja. Tako kot '''La Niña''', je to pojav nihanja temperature na vodni gladini v zahodnem delu [[Pacifiški ocean|Pacifiškega oceana]]. Ime El Niño v [[španščina|španščini]] pomeni »mali deček«, tako ime pa je pojav dobil zato, ker ga je mogoče opazovati na zahodni obali [[Južna Amerika|Južne Amerike]] <ref name="DFG">{{cite web |url=http://www.dfg.ca.gov/marine/elnino.asp |title=El Niño Information |accessdate= |work=California Department of Fish and Game, Marine Region |date= }}</ref> v času [[Božič]]a. Podobno, La Niña pomeni »mala deklica«.
'''El Niño - južna oscilacija''' ({{jezik-en|El Niño-Southern Oscillation}}, krajše tudi '''ENSO''') je globalno razširjen pojav na stičišču zraka in morja. Tako kot '''La Niña''', je to pojav nihanja temperature na vodni gladini v zahodnem delu [[Tihi ocean|Tihega oceana]]. Ime El Niño v [[španščina|španščini]] pomeni »mali deček«, tako ime pa je pojav dobil zato, ker ga je mogoče opazovati na zahodni obali [[Južna Amerika|Južne Amerike]] v času [[Božič]]a.<ref name="DFG">{{cite web |url=http://www.dfg.ca.gov/marine/elnino.asp |title=El Niño Information |accessdate=30.8.2014 |work=California Department of Fish and Game, Marine Region}}</ref> Skladno s tem La Niña pomeni »mala deklica«. Pojav je leta 1923 prvič opisal [[Gilbert Walker|Gilbert Thomas Walker]], po katerem je poimenovano tudi kroženje vode ([[Walkerjevo kroženje]]) in še nekateri drugi pojavi v zvezi z ENSO.


El Niño s seboj prinaša poplave, sušo in druge vremenske motnje. Ravno to pa so glavni razlogi, zakaj se znanstveniki tako trudijo, da bi pojav lahko napovedali. Vsaj nekaj korakov proti tem cilju je uspelo narediti znanstvenikoma [[Stephen Zebiak|Stephenu Zebiaku]] in [[Mark Cane|Marku Canu]].<ref>{{navedi revijo |last1=Zebiak |first1=Stephen E. |last2=Cane |first2=Mark A. |year=1987 |title=A Model El Niño–Southern Oscillation |journal=Monthly Weather Review |volume=115 |issue=10 |pages=2262–2278 |accessdate=19.11.2008 |doi=10.1175/1520-0493(1987)115<2262:AMENO>2.0.CO;2}}</ref> Tople in s hranili revne vodne mase, ki jih prinaša pojav ob zahodnih obalah Južne Amerike, negativno vplivajo na [[ribolov]], s tem pa na prehransko oskrbo ljudi ob obalah. Večinoma so posledice zgolj lokalne, saj traja otoplitev le nekaj tednov na leto, ob daljšem trajanju pa opazno prizadene celotno globalno trgovino z morsko hrano.
Pojav je leta 1923 prvič opisal [[Gilbert Walker|Gilbert Thomas Walker]], po katerem je poimenovano tudi kroženje vode ([[Walkerjevo kroženje]]) in še nekateri drugi pojavi v zvezi z ENSO.


Pojavlja se na vsake 3 do 8 let po vsem svetu, tako v Tihem kot v [[Atlantski ocean|Atlantskem]] in [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]]. Je najbolj znan vremenski pojav, ki ga ni mogoče napovedati. Od leta 2000 so ga opazili večkrat, v letih 2002–03, 2004–05, 2006–07 in 2009–10.<ref>{{navedi splet| url=http://www.cpc.noaa.gov/products/analysis_monitoring/ensostuff/ensoyears.shtml |title=Historical El Niño/La Niña Episodes (1950-present) |publisher=Climate Prediction Center, NOAA |date=4.8.2014 |accessdate=30.8.2014}}</ref> Močnega El Niña ni bilo vse od leta 1998.<ref>{{navedi splet| url=http://ggweather.com/enso/oni.htm |title=El Niño and La Niña Years and Intensities |first=Jan |last=Null |publisher=Golden Gate Weather Services |date=7.8.2014 |accessdate=30.8.2014}}</ref> Nove zmožnosti za napovedovanje tega pojava bi imele velike sociološko-ekonomske posledice. Ker je El Niño običajen del Zemljinega [[ozračje|ozračja]], je popolnoma mogoče, da na intenzivnost njegovega pojavljanja vpliva tudi [[globalno segrevanje]].
Ob zadnjem pojavu je El Niño bilo mogoče opazovati od septembra 2006 in vse do začetka leta 2007. <ref name="Pastor2006">{{cite news |first=Rene |last=Pastor |authorlink= |coauthors= |title=El Niño climate pattern forms in Pacific Ocean |url=http://www.usatoday.com/weather/climate/2006-09-13-el-nino_x.htm |work=USA Today |publisher= |date=14.9.2006 |accessdate= }}</ref> Od junija 2007 dalje je bilo pojav sicer mogoče opaziti, vendar zelo v šibki meri, vse do začetka leta 2008.

El Niño s seboj prinaša poplave, sušo in druge vremenske motnje. Ravno to pa so glavni razlogi, zakaj se znanstveniki tako trudijo, da bi pojav lahko napovedali. Vsaj nekaj korakov proti tem cilju je uspelo narediti znanstvenikoma [[Stephen Zebiak|Stephenu Zebiaku]] in [[Mark Cane|Marku Canu]].<ref>{{cite journal |last=Zebiak |first=S.E |coauthors=M.A. Cane |year=1987 |title=A Model El Niño–Southern Oscillation |journal=Monthly Weather Review |volume=115 |issue=10 |pages=2262–2278 |url=http://ams.allenpress.com/perlserv/?request=get-abstract&doi=10.1175%2F1520-0493(1987)115%3C2262:AMENO%3E2.0.CO%3B2 |accessdate=2008-11-19 |doi=10.1175/1520-0493(1987)115<2262:AMENO>2.0.CO;2 |accessdate=2008-11-19}}</ref>

Pojavlja se na vsake 3 do 8 let po vsem svetu, tako v Pacifiškem kot v Atlantskem in Indijskem oceanu. Je najbolj znan vremenski pojav, ki ga ni mogoče napovedati.

Tople in h hranili revne vodne mase, ki jih prinaša pojav ob zahodnih obalah Južne Amerike, negativno vplivajo na [[ribolov]], s tem pa na oskrbo s hrano ljudi ob obalah. Večinoma so posledice zgolj lokalne, saj traja otoplitev le nekaj tednov na leto, ob daljšem trajanju pa opazno prizadene celo globalno trgovino z morsko hrano.

Nove zmožnosti za napovedovanje tega pojava bi imele velike sociološko-ekonomske posledice. Ker je El Niño običajen del Zemljinega [[ozračje|ozračja]], je popolnoma mogoče, da na intenzivnost njegovega pojavljanja vpliva tudi [[globalno segrevanje]].


== El Niño in La Niña ==
== El Niño in La Niña ==
El Niño in La Niña sta opredeljena kot dolgotrajnejši odkloni temperature na morski gladini, in sicer za več kot 0,5&nbsp;°C. V preteklosti se je pojavljal na vsake 2 do 7 let, trajal pa je od enega do dveh let.
[[Slika:Enso normal.png|right|thumb|300px|Običajen vzorec na Pacifiku. Ekvatorialni vetrovi potiskajo topel zrak proti zahodu. Vlažen zrak se zbira nad Južno Ameriko]]
[[Slika:Enso elnino.png|right|thumb|300px|El Niño. Območje toplega zraka se približuje obali Južne Amerike.]]
[[Slika:Enso lanina.png|right|thumb|300px|La Niña. Toplejše vreme sega dlje proti zahodu kot običajno.]]

El Niño in La Niña opredeljena kot dolgotrajnejši odkloni temperature na gladini morja, in sicer za več kot 0.5&nbsp;°C.
V preteklosti se je pojavljal na vsake 2 do 7 let, trajal pa je od enega do dve leti.


Prvi znaki El Niña so:
Prvi znaki El Niña so:
# Dvig pritiska zraka nad [[Indijski ocean|Indijskim oceanom]], [[Indonezija|Indonezijo]], and [[Avstralija|Avstralijo]]
# Dvig [[zračni tlak|zračnega tlaka]] nad Indijskim oceanom, [[Indonezija|Indonezijo]] in [[Avstralija|Avstralijo]]
# Padec pritiska zraka nad Tahitijem in ostalim osrednjim in vzhodnim Pacifikom
# Padec zračnega tlaka nad [[Tahiti]]jem in ostalim osrednjim in vzhodnim Pacifikom
# Šibki vetrovi v južnem Pacifiku, v območju zemljepisne širine okoli 0°
# Šibki vetrovi v južnem Tihem oceanu, v območju zemljepisne širine okoli 0°
# Območja toplejšega zraka v bližini [[Peru]]ja, kar ima za posledico dež v puščavah Peruja
# Območja toplejšega zraka v bližini [[Peru]]ja, kar ima za posledico dež v puščavah Peruja
# Širjenje toplih tokov iz zahodnega Pacifika na vzhodni Pacifik in Indijski ocean. S seboj ponesejo tudi dež, kar ima za posledico sušo na zahodnem Pacifiku in običajno dež na vzhodnem Pacifiku
# Širjenje toplih tokov iz zahodnega na vzhodni Tihi in Indijski ocean. Ti tokovi s seboj prinašajo tudi dež, kar ima za posledico sušo na zahodnem in običajno dež na vzhodnem Tihem oceanu


Med pojavom El Niño je na površju mogoče videti krožne tokove zraka im. [[Walker circulation]], ki prenašajo segreto vodo in zrak proti zahodu. Zahodni del Pacifika ima ob pojavu El Niña toplejše in vlažnejše podnebje, njegova vlaga pa se odlaga v [[tajfun]]e in [[tropski vihar|tropske viharje]]. Tudi gladina oceana je lahko zaradi tega pojava do 60cm višja.
Med pojavom El Niño je na površju mogoče videti krožne tokove zraka, imenovane Walkerjevo kroženje, ki prenašajo segreto vodo in zrak proti zahodu. Zahodni del Tihega oceana ima ob pojavu El Niña toplejše in vlažnejše podnebje, njegova vlaga pa se odlaga v [[tajfun]]e in [[tropski vihar|tropske viharje]]. Tudi gladina oceana je lahko zaradi tega pojava do 60 cm višja.


V Pacifiku kot La Niña označujemo nizke temperature vode v vzhodnem ekvatorialnem Pacifiku, medtem ko z izrazom El Niño označujemo visoke temperature vode v vzhodnem ekvatorialnem Pacifiku. Ob pojavu La Niñe se običajno pojavi tudi [[atlantski ciklon]]. Kadar je La Niña prisotna manj kot 5 mesecev, običajno sledi tudi El Niño, vendar tudi ta ne več kot 5 mesecev.
V Tihem oceanu z izrazom La Niña označujemo nizke temperature vode v vzhodnem ekvatorialnem Tihem oceanu, medtem ko z izrazom El Niño označujemo visoke temperature vode v vzhodnem ekvatorialnem Tihem oceanu. Ob pojavu La Niñe se običajno pojavi tudi [[atlantski ciklon]]. Kadar je La Niña prisotna manj kot 5 mesecev, običajno sledi El Niño, vendar tudi ta ne več kot 5 mesecev.


{{Več slik
| align = center
| direction = horizontal
| image1 = Enso normal.png
| width1 = 250
| alt1 = Normalni pogoji
| caption1 = Običajen vzorec na Pacifiku. Ekvatorialni vetrovi potiskajo topel zrak proti zahodu. Vlažen zrak se zbira nad Južno Ameriko.
| image2 = Enso elnino.png
| width2 = 250
| alt2 = El Nino
| caption2 = El Niño. Območje toplega zraka se približuje obali Južne Amerike.
| image3 = Enso lanina.png
| width3 = 250
| alt3 = La Nina
| caption3 = La Niña. Toplejše vreme sega dlje proti zahodu kot običajno.
}}

== Posledice El Niña na globalni ravni ==
[[Slika:El Nino regional impacts.gif|thumb|300px|Lokalni vpliv El Niña, v trajanju več kot 5 mesecev]]
[[Slika:El Nino regional impacts.gif|thumb|300px|Lokalni vpliv El Niña, v trajanju več kot 5 mesecev]]
[[Slika:La Nina regional impacts.gif|thumb|300px|Lokalni vpliv La Niñe, v trajanju več kot 5 mesecev]]
[[Slika:La Nina regional impacts.gif|thumb|300px|Lokalni vpliv La Niñe, v trajanju več kot 5 mesecev]]
Ker območje toplega zraka, ki ga povzroča El Niño, hrani [[ciklon]]e, se poveča količina padavin.


Vplivi El Niña so močnejši v Južni kot v Severni Ameriki. El Niño prinaša topla in mokra poletja (december - februar) na obalah severnega [[Peru]]ja in [[Ekvador]]ja, kadar pa je pojav zelo močan, pa tudi poplave in druge ekstreme v mesecih od februarja do aprila.
== Vplivi El Niña na globalni ravni ==
Ker območje toplega zraka, ki ga povzroča El Niño, hrani ciklone, se poveča količina padavin.


Tudi južna [[Brazilija]] in severna [[Argentina]] v času pomladi in zgodnjega poletja občutita vpliv El Niña. [[Čile]] občutijo vpliv v obliki milih zim z ogromnimi količinami padavin, v perujskih in [[Bolivija|bolivijskih]] gorah pa se prožijo številni [[zemeljski plaz|plazovi]]. Toplejše in bolj suho vreme El Niño prinaša na območje [[Amazonka|Amazonke]], [[Kolumbija|Kolumbije]] in [[Srednja Amerika|Srednje Amerike]]. El Niño vpliva tudi na vreme v [[Južna Azija|Južni Aziji]] in severni [[Avstralija|Avstraliji]], kamor prinaša bolj suho vreme, kar ima za posledico številne požare. Tudi nekateri predeli [[Antarktika|Antarktike]] vsebujejo več ledu v času El Niña. Zime na severu [[Severna Amerika|Severne Amerike]] so toplejše kot običajno, medtem ko je podnebje v [[Kalifornija|Kaliforniji]], [[Mehika|Mehiki]] in na jugozahodu ZDA bolj deževno in hladno. Severozahodna obala Tihega oceana se na eni strani srečuje z bolj vlažnimi in meglenimi zimami, na drugi strani pa s toplimi in sončnimi poletji. El Niño povzroča tudi višje valove ob obalah, kar povzroča [[erozija|erozijo]] na obalah Tihega oceana, in na račun tropskih vetrov zmanjšuje število ter intenzivnost [[hurikan]]ov na območju Atlantskega oceana.
Vpliv El Niña so močnejši v Južni kot v Severni Ameriki. El Niño prinaša topla in mokra poletja (december - februar) na obalah severnega [[Peru]]ja in [[Ekvador]]ja, kadar pa je pojav zelo močan, pa tudi poplave in druge ekstreme v mesecih od februarja do aprila.


El Niño vpliva tudi na [[Vzhodna Afrika|Vzhodno Afriko]], vključno s [[Kenija|Kenijo]], [[Tanzanija|Tanzanijo]] in porečjem [[Nil]]a, s povečano količino dežja od marca do maja. Od decembra do februarja pa prinaša bolj suho vreme v [[Južna Afrika (regija)|Južno Afriko]], natančneje v [[Zambija|Zambijo]], [[Zimbabve]], [[Mozambik]] in [[Bocvana|Bocvano]].
Južna Brazilija in severna Argentina pa v času pomladi in zgodnjega poletja občutita vpliv El Niña. Čile občutijo vpliv v obliki milih zim z ogromnimi količinami padavin, gore v Peruju in Boliviji pa to občutijo v obliki plazov. Toplejše in bolj suho vreme El Niño prinaša na območje Amazonke, Kolumbije in Srednje Amerike. El Niño vpliva tudi na vreme v južni Aziji in severni Avstraliji, kamor prinaša bolj suho vreme, kar ima za posledico številne požare. Tudi nekateri predeli Antarktike vsebujejo več ledu v času El Niña. Zime na severu Severne Amerike so toplejše kot po navadi, medtem ko je podnebje v Kaliforniji, Mehiki in na jugozahodu ZDA bolj deževno in hladno. Severozahodna obala Pacifika se na eni strani srečuje z bolj vlažnimi in meglenimi zimami, na drugi strani pa z toplimi in sončnimi poletji. El Niño povzroča tudi višje valove ob obalah, kar povzroča erozijo na obalah Pacifika, in na račun tropskih vetrov zmanjšuje število ter intenzivnost [[hurikan]]ov na območju Atlantskega oceana.

El Niño vpliva tudi na vzhodno Afriko, vključno z [[Kenija|Kenijo]], [[Tanzanija|Tanzanijo]] in porečjem [[Nil]]a, s povečano količino dežja od marca do maja. Od decembra do februarja pa prinaša bolj suho vreme v južno Afriko, natančneje v [[Zambija|Zambijo]], [[Zimbabve]], [[Mozambik]] in [[Botsvana|Botsvano]].


=== Atlantski pojav ===
=== Atlantski pojav ===
Podoben pojav se pojavi tudi v Atlantskem oceanu, kjer morski tokovi na območju ekvatorja ob obali Afrike postanejo toplejši, tokovi, ki prihajajo iz območja Južne Amerike pa hladnejši.
Podoben pojav je opazen tudi v Atlantskem oceanu, kjer morski tokovi na območju ekvatorja ob obali Afrike postanejo toplejši, tokovi, ki prihajajo z območja Južne Amerike, pa hladnejši.


== La Niña ==
== La Niña ==
[[Slika:Sea Surface Temperature - November 2007.jpg|thumb|right|300px|Odstopanja v temperaturi na gladini morja prikazujejo pogoje za nastanek La Niñe novembra leta 2007]]
[[Slika:Sea Surface Temperature - November 2007.jpg|thumb|right|300px|Odstopanja v temperaturi na gladini morja prikazujejo pogoje za nastanek La Niñe novembra leta 2007]]
'''La Niña''' je drugo ime za hladno fazo pojava ENSO, med katerim se okrepijo vetrovi in območje hladnega zraka na območju vzhodnega Pacifika. Včasih pojav '''La Niña''' imenujejo tudi ''obratni-El Niño''.
'''La Niña''' je drugo ime za hladno fazo pojava ENSO, med katerim se okrepijo vetrovi in območje hladnega zraka na območju vzhodnega Tihega oceana. Včasih pojav La Niña imenujejo tudi »obratni El Niño«.


=== Vplivi La Niñe ===
[[Slika:La Nina regional impacts.gif|thumb|400px|Lokalni vpliv La Niñe]]
La Niña ima najpogosteje nasproten vpliv kot El Niño. Na primer, če El Niño povzroči deževno dobo v srednjezahodnem delu ZDA, bo La Niña tipično povzročila sušno dobo na tem območju.
La Niña ima najpogosteje nasproten vpliv kot El Niño. Na primer, če El Niño povzroči deževno dobo v srednjezahodnem delu ZDA, bo La Niña tipično povzročila sušno dobo na tem območju.


== Viri ==
== Viri ==
{{opombe}}
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|El Niño/La Niña–Southern Oscillation}}
* [http://www.ciifen.org/ Mednarodni center za raziskave El Niña] (CIIFEN)


[[Kategorija:Oceanografija]]
[[Kategorija:Oceanografija]]

Redakcija: 22:23, 30. avgust 2014

Kroženje zraka v južnem Tihem oceanu

El Niño - južna oscilacija (angleško El Niño-Southern Oscillation, krajše tudi ENSO) je globalno razširjen pojav na stičišču zraka in morja. Tako kot La Niña, je to pojav nihanja temperature na vodni gladini v zahodnem delu Tihega oceana. Ime El Niño v španščini pomeni »mali deček«, tako ime pa je pojav dobil zato, ker ga je mogoče opazovati na zahodni obali Južne Amerike v času Božiča.[1] Skladno s tem La Niña pomeni »mala deklica«. Pojav je leta 1923 prvič opisal Gilbert Thomas Walker, po katerem je poimenovano tudi kroženje vode (Walkerjevo kroženje) in še nekateri drugi pojavi v zvezi z ENSO.

El Niño s seboj prinaša poplave, sušo in druge vremenske motnje. Ravno to pa so glavni razlogi, zakaj se znanstveniki tako trudijo, da bi pojav lahko napovedali. Vsaj nekaj korakov proti tem cilju je uspelo narediti znanstvenikoma Stephenu Zebiaku in Marku Canu.[2] Tople in s hranili revne vodne mase, ki jih prinaša pojav ob zahodnih obalah Južne Amerike, negativno vplivajo na ribolov, s tem pa na prehransko oskrbo ljudi ob obalah. Večinoma so posledice zgolj lokalne, saj traja otoplitev le nekaj tednov na leto, ob daljšem trajanju pa opazno prizadene celotno globalno trgovino z morsko hrano.

Pojavlja se na vsake 3 do 8 let po vsem svetu, tako v Tihem kot v Atlantskem in Indijskem oceanu. Je najbolj znan vremenski pojav, ki ga ni mogoče napovedati. Od leta 2000 so ga opazili večkrat, v letih 2002–03, 2004–05, 2006–07 in 2009–10.[3] Močnega El Niña ni bilo vse od leta 1998.[4] Nove zmožnosti za napovedovanje tega pojava bi imele velike sociološko-ekonomske posledice. Ker je El Niño običajen del Zemljinega ozračja, je popolnoma mogoče, da na intenzivnost njegovega pojavljanja vpliva tudi globalno segrevanje.

El Niño in La Niña

El Niño in La Niña sta opredeljena kot dolgotrajnejši odkloni temperature na morski gladini, in sicer za več kot 0,5 °C. V preteklosti se je pojavljal na vsake 2 do 7 let, trajal pa je od enega do dveh let.

Prvi znaki El Niña so:

  1. Dvig zračnega tlaka nad Indijskim oceanom, Indonezijo in Avstralijo
  2. Padec zračnega tlaka nad Tahitijem in ostalim osrednjim in vzhodnim Pacifikom
  3. Šibki vetrovi v južnem Tihem oceanu, v območju zemljepisne širine okoli 0°
  4. Območja toplejšega zraka v bližini Peruja, kar ima za posledico dež v puščavah Peruja
  5. Širjenje toplih tokov iz zahodnega na vzhodni Tihi in Indijski ocean. Ti tokovi s seboj prinašajo tudi dež, kar ima za posledico sušo na zahodnem in običajno dež na vzhodnem Tihem oceanu

Med pojavom El Niño je na površju mogoče videti krožne tokove zraka, imenovane Walkerjevo kroženje, ki prenašajo segreto vodo in zrak proti zahodu. Zahodni del Tihega oceana ima ob pojavu El Niña toplejše in vlažnejše podnebje, njegova vlaga pa se odlaga v tajfune in tropske viharje. Tudi gladina oceana je lahko zaradi tega pojava do 60 cm višja.

V Tihem oceanu z izrazom La Niña označujemo nizke temperature vode v vzhodnem ekvatorialnem Tihem oceanu, medtem ko z izrazom El Niño označujemo visoke temperature vode v vzhodnem ekvatorialnem Tihem oceanu. Ob pojavu La Niñe se običajno pojavi tudi atlantski ciklon. Kadar je La Niña prisotna manj kot 5 mesecev, običajno sledi El Niño, vendar tudi ta ne več kot 5 mesecev.

Normalni pogoji
Običajen vzorec na Pacifiku. Ekvatorialni vetrovi potiskajo topel zrak proti zahodu. Vlažen zrak se zbira nad Južno Ameriko.
El Nino
El Niño. Območje toplega zraka se približuje obali Južne Amerike.
La Nina
La Niña. Toplejše vreme sega dlje proti zahodu kot običajno.

Posledice El Niña na globalni ravni

Lokalni vpliv El Niña, v trajanju več kot 5 mesecev
Lokalni vpliv La Niñe, v trajanju več kot 5 mesecev

Ker območje toplega zraka, ki ga povzroča El Niño, hrani ciklone, se poveča količina padavin.

Vplivi El Niña so močnejši v Južni kot v Severni Ameriki. El Niño prinaša topla in mokra poletja (december - februar) na obalah severnega Peruja in Ekvadorja, kadar pa je pojav zelo močan, pa tudi poplave in druge ekstreme v mesecih od februarja do aprila.

Tudi južna Brazilija in severna Argentina v času pomladi in zgodnjega poletja občutita vpliv El Niña. Čile občutijo vpliv v obliki milih zim z ogromnimi količinami padavin, v perujskih in bolivijskih gorah pa se prožijo številni plazovi. Toplejše in bolj suho vreme El Niño prinaša na območje Amazonke, Kolumbije in Srednje Amerike. El Niño vpliva tudi na vreme v Južni Aziji in severni Avstraliji, kamor prinaša bolj suho vreme, kar ima za posledico številne požare. Tudi nekateri predeli Antarktike vsebujejo več ledu v času El Niña. Zime na severu Severne Amerike so toplejše kot običajno, medtem ko je podnebje v Kaliforniji, Mehiki in na jugozahodu ZDA bolj deževno in hladno. Severozahodna obala Tihega oceana se na eni strani srečuje z bolj vlažnimi in meglenimi zimami, na drugi strani pa s toplimi in sončnimi poletji. El Niño povzroča tudi višje valove ob obalah, kar povzroča erozijo na obalah Tihega oceana, in na račun tropskih vetrov zmanjšuje število ter intenzivnost hurikanov na območju Atlantskega oceana.

El Niño vpliva tudi na Vzhodno Afriko, vključno s Kenijo, Tanzanijo in porečjem Nila, s povečano količino dežja od marca do maja. Od decembra do februarja pa prinaša bolj suho vreme v Južno Afriko, natančneje v Zambijo, Zimbabve, Mozambik in Bocvano.

Atlantski pojav

Podoben pojav je opazen tudi v Atlantskem oceanu, kjer morski tokovi na območju ekvatorja ob obali Afrike postanejo toplejši, tokovi, ki prihajajo z območja Južne Amerike, pa hladnejši.

La Niña

Odstopanja v temperaturi na gladini morja prikazujejo pogoje za nastanek La Niñe novembra leta 2007

La Niña je drugo ime za hladno fazo pojava ENSO, med katerim se okrepijo vetrovi in območje hladnega zraka na območju vzhodnega Tihega oceana. Včasih pojav La Niña imenujejo tudi »obratni El Niño«.

La Niña ima najpogosteje nasproten vpliv kot El Niño. Na primer, če El Niño povzroči deževno dobo v srednjezahodnem delu ZDA, bo La Niña tipično povzročila sušno dobo na tem območju.

Viri

  1. »El Niño Information«. California Department of Fish and Game, Marine Region. Pridobljeno 30. avgusta 2014.
  2. Zebiak, Stephen E.; Cane, Mark A. (1987). »A Model El Niño–Southern Oscillation«. Monthly Weather Review. Zv. 115, št. 10. str. 2262–2278. doi:10.1175/1520-0493(1987)115<2262:AMENO>2.0.CO;2. {{navedi revijo}}: |access-date= potrebuje |url= (pomoč)
  3. »Historical El Niño/La Niña Episodes (1950-present)«. Climate Prediction Center, NOAA. 4. avgust 2014. Pridobljeno 30. avgusta 2014.
  4. Null, Jan (7. avgust 2014). »El Niño and La Niña Years and Intensities«. Golden Gate Weather Services. Pridobljeno 30. avgusta 2014.

Zunanje povezave

Predloga:Link FA