Poletni čas: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Xqbot (pogovor | prispevki)
m Bot: tr:Yaz saati uygulaması je izbrani članek
m m/-p:l
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Daylight savings time world.png|thumbnail|300px|Modra barva predstavlja države kjer upoštevajo poletni čas. Oranžna barva predstavlja države, ki so včasih upoštevale poletni čas. Rdeča barva predstavlja države, ki ne upoštevajo poletnega časa]]
[[Slika:Daylight savings time world.png|thumbnail|300px|Modra barva predstavlja države kjer upoštevajo poletni čas. Oranžna barva predstavlja države, ki so včasih upoštevale poletni čas. Rdeča barva predstavlja države, ki ne upoštevajo poletnega časa]]

'''Polétni čàs''' ([[angleščina|angleško]] ''Daylight Saving time (DST)'') je krajevni [[čas]], ki ga privzame [[država]] za določeno obdobje [[leto|leta]], po navadi za [[ura|uro]] naprej od standardnega uradnega časa.
'''Polétni čàs''' ({{jezik-en|Daylight Saving time (DST)}}) je krajevni [[čas]], ki ga privzame [[država]] za določeno obdobje [[leto|leta]], po navadi za [[ura|uro]] naprej od standardnega uradnega časa.


Ta čas so vpeljali z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe, oziroma, da ljudje ne bi spali, medtem ko sije [[Sonce]]. Uradni čas se pomakne naprej med [[pomlad]]nimi in [[poletje|poletnimi]] [[mesec]]i, tako, da se delovne in šolske ure lepše prilegajo uram dnevne svetlobe. S tem pa dosežemo prihranke energije.
Ta čas so vpeljali z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe, oziroma, da ljudje ne bi spali, medtem ko sije [[Sonce]]. Uradni čas se pomakne naprej med [[pomlad]]nimi in [[poletje|poletnimi]] [[mesec]]i, tako, da se delovne in šolske ure lepše prilegajo uram dnevne svetlobe. S tem pa dosežemo prihranke energije.


Danes uporablja poletni čas večina [[države sveta|držav sveta]], vendar ne povsem usklajeno. V [[Evropa|Evropi]] uporabljajo poletni čas vse države razen [[Islandija|Islandije]]. V [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] je bil poletni čas v uporabi od leta [[1982]], [[Slovenija]] ga uporablja od leta [[1991]].
Danes uporablja poletni čas večina [[države sveta|držav sveta]], vendar ne povsem usklajeno. V [[Evropa|Evropi]] uporabljajo poletni čas vse države razen [[Islandija|Islandije]]. V [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] je bil poletni čas v uporabi od leta 1982, [[Slovenija]] ga uporablja od leta 1991.


Poleg študij, ki dokazujejo upravičenost tega posega, obstajajo tudi argumenti proti.
Poleg študij, ki dokazujejo upravičenost tega posega, obstajajo tudi argumenti proti.
Vrstica 12: Vrstica 13:
Včasih trdijo, da je poletni čas predlagal [[Benjamin Franklin]] v pismu urednikom ''Pariškega dnevnika'' [http://webexhibits.org/daylightsaving/franklin3.html]. Kakorkoli že je bilo, članek je bil hudomušen, in Franklin ni predlagal poletnega časa, ampak je menil, da morajo ljudje prej vstati in prej lesti v posteljo.
Včasih trdijo, da je poletni čas predlagal [[Benjamin Franklin]] v pismu urednikom ''Pariškega dnevnika'' [http://webexhibits.org/daylightsaving/franklin3.html]. Kakorkoli že je bilo, članek je bil hudomušen, in Franklin ni predlagal poletnega časa, ampak je menil, da morajo ljudje prej vstati in prej lesti v posteljo.


Prvi je resno predlagal poletni čas [[Angleži|angleški]] [[gradbenik]] [[William Willett]] ([[1857]]-[[1915]]) v brošuri ''Razsipavanje z dnevno svetlobo'' (''Waste of Daylight'') [http://webexhibits.org/daylightsaving/willett.html], objavljeni leta [[1907]]. Navkljub velikim prizadevanjem pa ni uspel prepričati [[Parlament Združenega kraljestva|Britanskega parlamenta]], da bi ga uvedel.
Prvi je resno predlagal poletni čas angleški gradbenik [[William Willett]] (1857-1915) v brošuri ''Razsipavanje z dnevno svetlobo'' (''Waste of Daylight'') [http://webexhibits.org/daylightsaving/willett.html], objavljeni leta 1907. Navkljub velikim prizadevanjem pa ni uspel prepričati [[Parlament Združenega kraljestva|Britanskega parlamenta]], da bi ga uvedel.


[[Kanadčani|Kanadski]] [[železnica|železniški]] [[inženir]] in [[izumitelj]] sir [[Sandford Fleming]] ([[1827]]-[[1915]]) je iznašel in predlagal [[standardni čas]], ki je leta [[1878]] prvič razdelil svet na enourne pasove. Pred letom [[1883]] ga železnice niso hotele sprejeti in tudi nobena [[vlada]] ga ni podpirala. Vendar pa je odkril rešitev problema voznega reda vlakov, ki ustavljajo na različnih postajah, in usklajujejo čas s krajevnim položajem Sonca. Zato so standardni čas kmalu sprejele železnice, odjemalci [[tovor]]ov in potniki.
Kanadski železniški inženir in izumitelj sir [[Sandford Fleming]] (1827-1915) je iznašel in predlagal [[standardni čas]], ki je leta 1878 prvič razdelil svet na enourne pasove. Pred letom 1883 ga železnice niso hotele sprejeti in tudi nobena [[vlada]] ga ni podpirala. Vendar pa je odkril rešitev problema voznega reda vlakov, ki ustavljajo na različnih postajah, in usklajujejo čas s krajevnim položajem Sonca. Zato so standardni čas kmalu sprejele železnice, odjemalci [[tovor]]ov in potniki.


== Poletni čas v Sloveniji ==
== Poletni čas v Sloveniji ==
V [[Slovenija|Sloveniji]] se je poletni čas začelo uporabljati 27. marca leta [[1983]]. Podlaga za to je bil ''Zakon o računanju časa''[http://www.mkx.si/UTC/ZRC-SFRJ_files/zakon_scan_2.png], sprejet v [[skupščina|skupščini]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] dne [[16. november|16. 11.]] [[1982]]. Prehod na poletni čas se je spomladi zgodil zadnjo nedeljo v marcu ali prvo nedeljo v aprilu, prehod na [[standardni čas]] pa se je jeseni zgodil zadnjo nedeljo v septembru ali prvo nedeljo v oktobru.


V [[Slovenija|Sloveniji]] se je poletni čas začelo uporabljati 27. marca 1983. Podlaga za to je bil ''Zakon o računanju časa''[http://www.mkx.si/UTC/ZRC-SFRJ_files/zakon_scan_2.png], sprejet v [[skupščina|skupščini]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] dne 16. novembra 1982. Prehod na poletni čas se je spomladi zgodil zadnjo nedeljo v marcu ali prvo nedeljo v aprilu, prehod na [[standardni čas]] pa se je jeseni zgodil zadnjo nedeljo v septembru ali prvo nedeljo v oktobru.
Po [[osamosvojitev|osamosvojitvi]] se je še naprej uporabljal stari [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] ''Zakon o računanju časa'' dokler ni bil leta [[1993]] sprejet [[Slovenija|slovenski]] ''Zakon o računanju časa''. Vsebinsko je bil enak, kot prej veljavni zakon, in ni posebej upošteval usklajevanja prehodov z ostalimi državami v [[Evropa|Evropi]]. Leta [[1996]] je bil sprejet spremenjen zakon, ki je določal prehod s poletnega na [[standardni čas]] zadnjo nedeljo v oktobru. Ta zakon je že predstavljal usklajevanje z ostalimi evropskimi državami, saj so bili izbrani časi prehoda kompromis med državami celinske [[Evropa|Evrope]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].


Po [[osamosvojitev|osamosvojitvi]] se je še naprej uporabljal stari [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] ''Zakon o računanju časa'' dokler ni bil leta 1993 sprejet [[Slovenija|slovenski]] ''Zakon o računanju časa''. Vsebinsko je bil enak, kot prej veljavni zakon, in ni posebej upošteval usklajevanja prehodov z ostalimi državami v [[Evropa|Evropi]]. Leta 1996 je bil sprejet spremenjen zakon, ki je določal prehod s poletnega na [[standardni čas]] zadnjo nedeljo v oktobru. Ta zakon je že predstavljal usklajevanje z ostalimi evropskimi državami, saj so bili izbrani časi prehoda kompromis med državami celinske [[Evropa|Evrope]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].
V naslednjih letih je bilo sprejetih nekaj vladnih uredb, ki so natančneje določale trenutke prehodov med [[standardni čas|standardnim]] in poletnim časom. Od leta [[2006]] pa je z vladno ''Uredbo o določitvi obdobja poletnega časa'' [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20069&stevilka=299] v pravni red Republike Slovenije prenešena ''Direktiva 2000/84/ES'' [[Evropski svet|Evropskega Sveta]].

V naslednjih letih je bilo sprejetih nekaj vladnih uredb, ki so natančneje določale trenutke prehodov med [[standardni čas|standardnim]] in poletnim časom. Od leta 2006 pa je z vladno ''Uredbo o določitvi obdobja poletnega časa'' [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20069&stevilka=299] v pravni red Republike Slovenije prenešena ''Direktiva 2000/84/ES'' [[Evropski svet|Evropskega Sveta]].


== Datumi sprememb ==
== Datumi sprememb ==
Vrstica 29: Vrstica 31:


Prehod na poletni čas je bil (v Sloveniji) opravljen na naslednje [[datum]]e:
Prehod na poletni čas je bil (v Sloveniji) opravljen na naslednje [[datum]]e:
* [[28. marec]] [[2010]]
* 28. marec 2010
* [[27. marec]] [[2011]]
* 27. marec 2011
* [[25. marec]] [[2012]]
* 25. marec 2012
* [[31. marec]] [[2013]]
* 31. marec 2013
* [[31. marec|30. marec]] [[2013|2014]]
* 30. marec 2014
* 29. marec 2015


Enostavna [[enačba]], s katero lahko ugotovimo datum prehoda:<br />
Enostavna [[enačba]], s katero lahko ugotovimo datum prehoda:<br />
:nedelja (31 - ([[Celi del]](((5 * leto) / 4) + 4) [[Mod]] 7)). marec ob 02.00
:nedelja (31 - ([[celi del]](((5 * leto) / 4) + 4) [[modulo|mod]] 7)). marec ob 02.00
(enačba velja do leta 2099)
(enačba velja do leta 2099)


Vrstica 42: Vrstica 45:


Vrnitev s poletnega časa:
Vrnitev s poletnega časa:
* [[31. oktober]] [[2010]]
* 31. oktober 2010
* [[30. oktober]] [[2011]]
* 30. oktober 2011
* [[28. oktober]] [[2012]]
* 28. oktober 2012
* [[27. oktober]] [[2013]]
* 27. oktober 2013
* [[27. oktober|26. oktober]] [[2013|2014]]
* 26. oktober 2014
* 25. oktober 2015


Enostavna enačba, s katero lahko ugotovimo datum prehoda:<br />
Enostavna enačba, s katero lahko ugotovimo datum prehoda:<br />
:nedelja (31 - ([[Celi del]](((5 * leto) / 4) + 1) [[mod]] 7)). oktober ob 02.00
:nedelja (31 - ([[celi del]](((5 * leto) / 4) + 1) [[modulo|mod]] 7)). oktober ob 02.00
(enačba velja do leta 2099)
(enačba velja do leta 2099)


Vrstica 59: Vrstica 63:


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==

* [[časovni pas]]
* [[časovni pas]]


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==

* [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_ZAKO258.html Zakon o računanju časa]
* [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_ZAKO258.html Zakon o računanju časa]
* [http://www.standardtime.com/ End Daylight Saving Time] (history and analysis of the practice)
* [http://www.standardtime.com/ End Daylight Saving Time] (history and analysis of the practice)
Vrstica 71: Vrstica 77:
* http://www.merlyn.demon.co.uk/uksumtim.htm - with future changeover dates EU (until 2007 final, from then extrapolating)
* http://www.merlyn.demon.co.uk/uksumtim.htm - with future changeover dates EU (until 2007 final, from then extrapolating)
* [http://www.worldtimeserver.com/ World Time Server]
* [http://www.worldtimeserver.com/ World Time Server]



{{time-stub}}
{{time-stub}}

Redakcija: 08:50, 25. avgust 2014

Modra barva predstavlja države kjer upoštevajo poletni čas. Oranžna barva predstavlja države, ki so včasih upoštevale poletni čas. Rdeča barva predstavlja države, ki ne upoštevajo poletnega časa

Polétni čàs (angleško Daylight Saving time (DST)) je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, po navadi za uro naprej od standardnega uradnega časa.

Ta čas so vpeljali z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe, oziroma, da ljudje ne bi spali, medtem ko sije Sonce. Uradni čas se pomakne naprej med pomladnimi in poletnimi meseci, tako, da se delovne in šolske ure lepše prilegajo uram dnevne svetlobe. S tem pa dosežemo prihranke energije.

Danes uporablja poletni čas večina držav sveta, vendar ne povsem usklajeno. V Evropi uporabljajo poletni čas vse države razen Islandije. V Jugoslaviji je bil poletni čas v uporabi od leta 1982, Slovenija ga uporablja od leta 1991.

Poleg študij, ki dokazujejo upravičenost tega posega, obstajajo tudi argumenti proti.

Izvor

Včasih trdijo, da je poletni čas predlagal Benjamin Franklin v pismu urednikom Pariškega dnevnika [1]. Kakorkoli že je bilo, članek je bil hudomušen, in Franklin ni predlagal poletnega časa, ampak je menil, da morajo ljudje prej vstati in prej lesti v posteljo.

Prvi je resno predlagal poletni čas angleški gradbenik William Willett (1857-1915) v brošuri Razsipavanje z dnevno svetlobo (Waste of Daylight) [2], objavljeni leta 1907. Navkljub velikim prizadevanjem pa ni uspel prepričati Britanskega parlamenta, da bi ga uvedel.

Kanadski železniški inženir in izumitelj sir Sandford Fleming (1827-1915) je iznašel in predlagal standardni čas, ki je leta 1878 prvič razdelil svet na enourne pasove. Pred letom 1883 ga železnice niso hotele sprejeti in tudi nobena vlada ga ni podpirala. Vendar pa je odkril rešitev problema voznega reda vlakov, ki ustavljajo na različnih postajah, in usklajujejo čas s krajevnim položajem Sonca. Zato so standardni čas kmalu sprejele železnice, odjemalci tovorov in potniki.

Poletni čas v Sloveniji

V Sloveniji se je poletni čas začelo uporabljati 27. marca 1983. Podlaga za to je bil Zakon o računanju časa[3], sprejet v skupščini Socialistična federativna republika Jugoslavija dne 16. novembra 1982. Prehod na poletni čas se je spomladi zgodil zadnjo nedeljo v marcu ali prvo nedeljo v aprilu, prehod na standardni čas pa se je jeseni zgodil zadnjo nedeljo v septembru ali prvo nedeljo v oktobru.

Po osamosvojitvi se je še naprej uporabljal stari jugoslovanski Zakon o računanju časa dokler ni bil leta 1993 sprejet slovenski Zakon o računanju časa. Vsebinsko je bil enak, kot prej veljavni zakon, in ni posebej upošteval usklajevanja prehodov z ostalimi državami v Evropi. Leta 1996 je bil sprejet spremenjen zakon, ki je določal prehod s poletnega na standardni čas zadnjo nedeljo v oktobru. Ta zakon je že predstavljal usklajevanje z ostalimi evropskimi državami, saj so bili izbrani časi prehoda kompromis med državami celinske Evrope in Veliko Britanijo.

V naslednjih letih je bilo sprejetih nekaj vladnih uredb, ki so natančneje določale trenutke prehodov med standardnim in poletnim časom. Od leta 2006 pa je z vladno Uredbo o določitvi obdobja poletnega časa [4] v pravni red Republike Slovenije prenešena Direktiva 2000/84/ES Evropskega Sveta.

Datumi sprememb

V srednji Evropi spomladi prestavimo uro z 02:00 CET na 03:00 CEST.
Jeseni prestavimo uro s 03:00 CEST na 02:00 CET. Druge regije prestavijo uro ob drugem času.

Prehod na poletni čas v Sloveniji opravimo zadnjo nedeljo (običajno sicer rečemo med soboto in nedeljo) v marcu, ko uro premaknemo z 02.00 na 03.00.

Prehod na poletni čas je bil (v Sloveniji) opravljen na naslednje datume:

  • 28. marec 2010
  • 27. marec 2011
  • 25. marec 2012
  • 31. marec 2013
  • 30. marec 2014
  • 29. marec 2015

Enostavna enačba, s katero lahko ugotovimo datum prehoda:

nedelja (31 - (celi del(((5 * leto) / 4) + 4) mod 7)). marec ob 02.00

(enačba velja do leta 2099)

Vrnitev pa je opravljena zadnjo nedeljo v oktobru, ko kazalce premaknemo nazaj s 03.00 na 02.00.

Vrnitev s poletnega časa:

  • 31. oktober 2010
  • 30. oktober 2011
  • 28. oktober 2012
  • 27. oktober 2013
  • 26. oktober 2014
  • 25. oktober 2015

Enostavna enačba, s katero lahko ugotovimo datum prehoda:

nedelja (31 - (celi del(((5 * leto) / 4) + 1) mod 7)). oktober ob 02.00

(enačba velja do leta 2099)

Prestavljanje časa ob spremembi

  • Večina operacijskih sistemov v današnjih računalnikih opravi obe spremembi časa samodejno, kar pa ne velja za večino mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav z vgrajeno uro, kakor tudi za mainframe računalnike (na primer DEC-ove), ki tega ne znajo, ker nimajo ustreznih programov,
  • V Wikipediji je za spremembo časa potreben poseg v Nastavitve,
  • Vse ure je praviloma potrebno prestaviti ročno.

Glej tudi

Zunanje povezave

Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA