Šentjur: Razlika med redakcijama
m vrnitev sprememb uporabnika Gpistotnik (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo |
|||
Vrstica 22: | Vrstica 22: | ||
V Zgornjem trgu izstopa župnijska [[Cerkev sv. Jurija, Šentjur|cerkev sv. Jurija]] iz leta [[1721]]. Oltarje je izdelal [[Ivan Šubic]], križev pot pa je delo slikarja [[Janez Šubic|Janeza Šubica]]. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija, v ''bidermajerski hiši'', ki je bila obnovljena po skicah [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]]. V njej so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki [[Alojz Ipavec|Alojz]], [[Benjamin Ipavec|Benjamin]], [[Gustav Ipavec|Gustav]] in [[Josip Ipavec]]. Danes je v njej urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu, nekdanja zdravniška ordinacija je preurejena v poročno dvorano, v kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak s kamnito mizo. |
V Zgornjem trgu izstopa župnijska [[Cerkev sv. Jurija, Šentjur|cerkev sv. Jurija]] iz leta [[1721]]. Oltarje je izdelal [[Ivan Šubic]], križev pot pa je delo slikarja [[Janez Šubic|Janeza Šubica]]. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija, v ''bidermajerski hiši'', ki je bila obnovljena po skicah [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]]. V njej so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki [[Alojz Ipavec|Alojz]], [[Benjamin Ipavec|Benjamin]], [[Gustav Ipavec|Gustav]] in [[Josip Ipavec]]. Danes je v njej urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu, nekdanja zdravniška ordinacija je preurejena v poročno dvorano, v kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak s kamnito mizo. |
||
Na arheološkem najdišču |
Na arheološkem najdišču na bližnjem hribu z imenom [[Rifnik (hrib)|Rifnik]], na katerem so našli najdbe, ki segajo od pozne [[kamena doba|kamene dobe]] do [[srednji vek|srednjega veka]], so [[rekonstrukcija|rekonstruirali]] prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, [[starokrščanstvo|starokrščanske]] in [[arijanstvo|arijanske]], sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je sedaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je na Zgornjem Trgu. |
||
== Ime == |
== Ime == |
Redakcija: 10:16, 18. avgust 2014
Šentjur Sveti Jurij pri Celju (do 1952) | |
---|---|
Koordinati: 46°13′3.31″N 15°23′45.53″E / 46.2175861°N 15.3959806°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Savinjska regija |
Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
Občina | Šentjur |
Nadm. višina | 262,5 m |
Prebivalstvo | |
• Skupno | 4.723 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 3230 Šentjur |
Zemljevidi |
Šentjur je mesto v Sloveniji, središče istoimenske občine, ki leži okoli 11 km vzhodno od Celja.
Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg, staro srednjeveško jedro, in Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla Južna železnica, s katero je Šentjur dobil železniško postajo. Iz časa začetkov železne ceste pri nas je danes v Muzeju južne železnice, ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave.
Znamenitosti
V Zgornjem trgu izstopa župnijska cerkev sv. Jurija iz leta 1721. Oltarje je izdelal Ivan Šubic, križev pot pa je delo slikarja Janeza Šubica. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija, v bidermajerski hiši, ki je bila obnovljena po skicah Jožeta Plečnika. V njej so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki Alojz, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec. Danes je v njej urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu, nekdanja zdravniška ordinacija je preurejena v poročno dvorano, v kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak s kamnito mizo.
Na arheološkem najdišču na bližnjem hribu z imenom Rifnik, na katerem so našli najdbe, ki segajo od pozne kamene dobe do srednjega veka, so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, starokrščanske in arijanske, sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je sedaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je na Zgornjem Trgu.
Ime
Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Jurij pri Celju. V Šentjur je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Jurija pri Celju del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[1][2][3]
Viri
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
Zunanje povezave