Propaganda: Razlika med redakcijama
| Vrstica 6: | Vrstica 6: | ||
Izraz izvira iz [[Latinščina|latinščine]]<ref>[[Oxford dictionary]]</ref> in je bil izpeljan iz imena leta 1622 ustanovljene [[Rimska kurija|Kongregacije za evangelizacije narodov]] znotraj [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], z uradnim imenom Congregatio de Propaganda Fide. Namen kongregacije je bil sprva širjenje katoliške vere v nekatoliških deželah.<ref>"Diggs-Brown2011p48"</ref> |
Izraz izvira iz [[Latinščina|latinščine]]<ref>[[Oxford dictionary]]</ref> in je bil izpeljan iz imena leta 1622 ustanovljene [[Rimska kurija|Kongregacije za evangelizacije narodov]] znotraj [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], z uradnim imenom Congregatio de Propaganda Fide. Namen kongregacije je bil sprva širjenje katoliške vere v nekatoliških deželah.<ref>"Diggs-Brown2011p48"</ref> |
||
Kongregacijo so tedaj na kratko imenovali le ''Propaganda''.<ref>"Diggs-Brown2011p48">Diggs-Brown, Barbara (2011)</ref> <ref>[http://books.google.com/books?id=7c0ycySng4YC&pg=PA48&lpg=PA48 ''Strategic Public Relations: Audience Focused Practice''] str.48</ref> <ref>http://www.etymonline.com/index.php?term=propaganda</ref> Po letu 1790 se je izraz ''propaganda'' začel uporabljati tudi za prepričevanje v krogih izven cerkve.<ref>"Diggs-Brown2011p48"</ref> V sodobnem pomenu se je izraz udomačil sredi 19. stoletja, ko so propagando kot sredstvo in način komunikacije ter manipulacije z javnostjo pričeli uporabljati(in tudi zlorabljati)v politične namene. <ref>"Diggs-Brown2011p48"</ref>. |
Kongregacijo so tedaj na kratko imenovali le ''Propaganda''.<ref>"Diggs-Brown2011p48">Diggs-Brown, Barbara (2011)</ref> <ref>[http://books.google.com/books?id=7c0ycySng4YC&pg=PA48&lpg=PA48 ''Strategic Public Relations: Audience Focused Practice''] str.48</ref> <ref>http://www.etymonline.com/index.php?term=propaganda</ref> Po letu 1790 se je izraz ''propaganda'' začel uporabljati tudi za prepričevanje v krogih izven cerkve.<ref>"Diggs-Brown2011p48"</ref> V sodobnem pomenu se je izraz udomačil sredi 19. stoletja, ko so propagando kot sredstvo in način komunikacije ter manipulacije z javnostjo pričeli uporabljati (in tudi zlorabljati)v politične namene. <ref>"Diggs-Brown2011p48"</ref>. |
||
==Reference== |
==Reference== |
||
Redakcija: 11:19, 12. avgust 2014
Propagánda je javno načrtno razširjanje različnih ideoloških nazorov. Cilj propagande je vpliv na javno mnenje v političnih, ekonomskih, psiholoških in drugih okvirih. Ker je propaganda mnogokrat enačena tudi z manipulacijo, je v slabšalnem smislu lahko pojmovana kot potvarjanje ali namerno prikrivanje (t.i. »lažna propaganda«) dejstev.
Etimologija
Izraz izvira iz latinščine[1] in je bil izpeljan iz imena leta 1622 ustanovljene Kongregacije za evangelizacije narodov znotraj Rimskokatoliške cerkve, z uradnim imenom Congregatio de Propaganda Fide. Namen kongregacije je bil sprva širjenje katoliške vere v nekatoliških deželah.[2]
Kongregacijo so tedaj na kratko imenovali le Propaganda.[3] [4] [5] Po letu 1790 se je izraz propaganda začel uporabljati tudi za prepričevanje v krogih izven cerkve.[6] V sodobnem pomenu se je izraz udomačil sredi 19. stoletja, ko so propagando kot sredstvo in način komunikacije ter manipulacije z javnostjo pričeli uporabljati (in tudi zlorabljati)v politične namene. [7].
Reference
- ↑ Oxford dictionary
- ↑ "Diggs-Brown2011p48"
- ↑ "Diggs-Brown2011p48">Diggs-Brown, Barbara (2011)
- ↑ Strategic Public Relations: Audience Focused Practice str.48
- ↑ http://www.etymonline.com/index.php?term=propaganda
- ↑ "Diggs-Brown2011p48"
- ↑ "Diggs-Brown2011p48"
 | Ta članek o sociologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |