Podravska statistična regija: Razlika med redakcijama
→Podravska statistična regija v številkah: V tabeli so bili posodobljeni podatki (Renata). |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
==Podravska statistična regija v besedi== |
==Podravska statistična regija v besedi== |
||
Naravnogeografsko podobo te [[regija|regije]] tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi. Vodno bogastvo regije se izkorišča za pridobivanje [[električna energija|električne energije]] (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna zemlja pa za kmetijsko dejavnost. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] so površine kmetijskih zemljišč v uporabi v podravski regiji (80.500 ha) obsežnejše kot v preostalih regijah, vodilna pa je ta regija tudi po številu kmetijskih gospodarstev. Po višini prispevka k slovenskemu [[bruto domači proizvod|BDP]] je bila ta regija v letu 2011 na drugem mestu, za [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovensko]]. Največji delež bruto dodane vrednosti v regiji so ustvarile storitvene dejavnosti. V letu 2012 je bila stopnja delovne aktivnosti prebivalcev te regije med najnižjimi v Sloveniji (53,7-odstotna), stopnja delovne aktivnosti starejših [[prebivalstvo|prebivalcev]] (55–64 let) pa je bila višja od slovenskega povprečja. Po številu dokončanih stanovanj na 1.000 prebivalcev je bila ta regija v letu 2012 na drugem mestu v državi; prevladovale so novogradnje in povečave (99,7 %). V letu 2012 izdana gradbena dovoljenja pa tudi v tej regiji napovedujejo manj gradenj kot v prejšnjih letih; med načrtovanimi stavbami bodo tri od štirih namenjene za bivanje.<ref>[http://www.stat.si/publikacije/pub_regije.asp Slovenske regije v številkah], SURS, |
Naravnogeografsko podobo te [[regija|regije]] tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi. Vodno bogastvo regije se izkorišča za pridobivanje [[električna energija|električne energije]] (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna zemlja pa za kmetijsko dejavnost. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] so površine kmetijskih zemljišč v uporabi v podravski regiji (80.500 ha) obsežnejše kot v preostalih regijah, vodilna pa je ta regija tudi po številu kmetijskih gospodarstev. Po višini prispevka k slovenskemu [[bruto domači proizvod|BDP]] je bila ta regija v letu 2011 na drugem mestu, za [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovensko]]. Največji delež bruto dodane vrednosti v regiji so ustvarile storitvene dejavnosti. V letu 2012 je bila stopnja delovne aktivnosti prebivalcev te regije med najnižjimi v Sloveniji (53,7-odstotna), stopnja delovne aktivnosti starejših [[prebivalstvo|prebivalcev]] (55–64 let) pa je bila višja od slovenskega povprečja. Po številu dokončanih stanovanj na 1.000 prebivalcev je bila ta regija v letu 2012 na drugem mestu v državi; prevladovale so novogradnje in povečave (99,7 %). V letu 2012 izdana gradbena dovoljenja pa tudi v tej regiji napovedujejo manj gradenj kot v prejšnjih letih; med načrtovanimi stavbami bodo tri od štirih namenjene za bivanje.<ref>[http://www.stat.si/publikacije/pub_regije.asp Slovenske regije v številkah], SURS, 2014</ref> |
||
==Podravska statistična regija v številkah== |
==Podravska statistična regija v številkah== |
Redakcija: 12:53, 11. avgust 2014
Podravska regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.
Podravska statistična regija v besedi
Naravnogeografsko podobo te regije tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi. Vodno bogastvo regije se izkorišča za pridobivanje električne energije (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna zemlja pa za kmetijsko dejavnost. Po podatkih Statističnega urada RS so površine kmetijskih zemljišč v uporabi v podravski regiji (80.500 ha) obsežnejše kot v preostalih regijah, vodilna pa je ta regija tudi po številu kmetijskih gospodarstev. Po višini prispevka k slovenskemu BDP je bila ta regija v letu 2011 na drugem mestu, za osrednjeslovensko. Največji delež bruto dodane vrednosti v regiji so ustvarile storitvene dejavnosti. V letu 2012 je bila stopnja delovne aktivnosti prebivalcev te regije med najnižjimi v Sloveniji (53,7-odstotna), stopnja delovne aktivnosti starejših prebivalcev (55–64 let) pa je bila višja od slovenskega povprečja. Po številu dokončanih stanovanj na 1.000 prebivalcev je bila ta regija v letu 2012 na drugem mestu v državi; prevladovale so novogradnje in povečave (99,7 %). V letu 2012 izdana gradbena dovoljenja pa tudi v tej regiji napovedujejo manj gradenj kot v prejšnjih letih; med načrtovanimi stavbami bodo tri od štirih namenjene za bivanje.[1]
Podravska statistična regija v številkah
Statistični podatki | Statistični kazalniki | |||
---|---|---|---|---|
Površina, km2, 1. 7. 2012 | 2.170 |
Gostota prebivalstva, preb/km2, 1. 7. 2012 | 148,9
| |
Število prebivalcev, 1. 7. 2012 | 323.026 |
Povprečna starost prebivalcev, leta, 1. 7. 2012 | 42,8
| |
Naravni prirast, 2012 | -182 |
Naravni prirast, št./1.000 preb., 2009 | -0,3
| |
Število učencev, 2012/2013 | 23.445 |
Prebivalci, stari 0-14 let, %, 1. 7. 2012 | 13,1
| |
Število dijakov, 2012/2013 | 11.800 |
Prebivalci, stari 65 let ali več, %, 1. 7. 2012 | 17,8
| |
Število študentov, 2012/2013 | 13.845 |
Skupni prirast, št./1.000 preb., 2009 | 3,9
| |
Število delovno aktivnih prebivalcev, 2012 | 115.562 |
Prebivalci, stari 25-64 let, brez izobrazbe ali z nepopolno osnovno šolo ali osnovno šolo, %, 2013 | 17,5
| |
Število zaposlenih oseb, 2012 | 100.775 |
Prebivalci, stari 25-64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, %, 2013 | 21,9
| |
Število registriranih brezposelnih oseb, 2012 | 19.668 |
Stopnja registrirane brezposelnosti, %, 2012 | 14,1
| |
Povprečna mesečna bruto plača, regija prebivališča, 2012 | 1.515 |
Stopnja delovne aktivnosti, %, 2012 | 53,7
| |
Število podjetij, 2012 | 22.332 |
Povprečna površina stanovanja, m2, 31. 12. 2012 | 77,9
| |
Bruto domači proizvod (BDP) v regiji, mio. EUR, 2011 | 4.757 |
BDP na prebivalca, EUR, 2011 | 14.732
| |
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 | 80.516 |
Prejemniki denarnih socialnih pomoči, št./1.000 preb., 2011 | 63,6
| |
Število cestnoprometnih nesreč, 2012 | 4.279 |
Osebni avtomobili, št./1.000 preb., 31. 12. 2012 | 497
| |
Število prenočitev turistov, 2012 | 556.375 |
Količina zbranih komunalnih odpadkov, kg/preb., 2012 | 315
| |
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, [1], Podatkovna baza SI STAT | Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske regije v številkah 2014 |
Občine v statistični regiji
- Občina Benedikt
- Občina Cerkvenjak
- Občina Cirkulane
- Občina Destrnik
- Občina Dornava
- Občina Duplek
- Občina Gorišnica
- Občina Hajdina
- Občina Hoče - Slivnica
- Občina Juršinci
- Občina Kidričevo
- Občina Kungota
- Občina Lenart
- Občina Lovrenc na Pohorju
- Občina Majšperk
- Občina Makole
- Mestna občina Maribor
- Občina Markovci
- Občina Miklavž na Dravskem polju
- Občina Oplotnica
- Občina Ormož
- Občina Pesnica
- Občina Podlehnik
- Občina Poljčane
- Mestna občina Ptuj
- Občina Rače - Fram
- Občina Ruše
- Občina Selnica ob Dravi
- Občina Slovenska Bistrica
- Občina Središče ob Dravi
- Občina Starše
- Občina Sveta Ana
- Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah
- Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah
- Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah
- Občina Sveti Tomaž
- Občina Šentilj
- Občina Trnovska vas
- Občina Videm
- Občina Zavrč
- Občina Žetale
Glej tudi
Zunanje povezave
- Interaktivni statistični atlas Slovenije, SURS
- Statistični urad Republike Slovenije
- Slovenske občine v številkah, interaktivna elektronska publikacija, SURS
- Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko
- Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
- Tematske karte, Tematske karte s statističnimi podatki, SURS
- SI-STAT, Podatkovna baza Statističnega urada RS
Viri
- ↑ Slovenske regije v številkah, SURS, 2014