Jernej Dolžan: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocmutD (pogovor | prispevki)
m Hitro dodajanje kategorije "Slovenski narodni buditelji" (z uporabo orodja HotCat)
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 6: Vrstica 6:
| birth_place = Križe
| birth_place = Križe
| death_date = 3. februar 1880
| death_date = 3. februar 1880
| death_place = Radonica
| death_place = Radovica
| other_names =
| other_names =
| known_for = pisatelj in publicist
| known_for = pisatelj in publicist
| occupation = duhovnik
| occupation = duhovnik
}}
}}
'''Jernej Dolžan''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[pisatelj]] in narodni buditelj, * [[16. avgust]] [[1815]], [[Križe, Tržič|Križe]] pri [[Tržič]]u, † [[3. februar]] [[1880]], Radonica.
'''Jernej Dolžan''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[pisatelj]] in narodni buditelj, * [[16. avgust]] [[1815]], [[Križe, Tržič|Križe]] pri [[Tržič]]u, † [[3. februar]] [[1880]], [[Radovica]].


== Življenje in delo ==
== Življenje in delo ==
Gimnazijo je končal v [[Novo mesto|Novem mestu]], [[Filozofija|filozofijo]] in [[teologija|bogoslovje]] pa je študiral v [[Ljubljana|Ljubljani]] in bil v 4. letniku [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]] /1841/. [[Kaplan]]oval je v Kostanjevici do 1845, Čemšeniku do 1848, Toplicah, Leskovcu in Šentvidu pri Satičini in bil [[župnik]] na Radonici. Že v zadnjih letnikih gimnazije je prišel v stik s slovensko jezikovnokulturno sfero ter postal 1841 član Pintarjevega [[semenišče|semeniškega]] čitalniškega zbora, kjer se je uril v slovenščini. Pisal je [[članek|članke]] o [[Stari Rim|rimski]] [[zgodovina|zgodovini]] in o problemu vere in narodnosti ter objavil [[povest]] ''Mati božja dobrega sveta'' (Celovec, 1868). Domišljal si je, da je s svojim zgodovinskim člankom, kjer istoveti [[Iliri|Ilire]] in Slovence, »pot pokazal, po kateri se mora naša zgodovina gibati, če hoče narodna imenovana biti«. Bil je strogo cerkvenega duha in zagovarjal narodnost s tezo, da je »poglavitni del narodnosti vera«.
Gimnazijo je končal v [[Novo mesto|Novem mestu]], [[Filozofija|filozofijo]] in [[teologija|bogoslovje]] pa je študiral v [[Ljubljana|Ljubljani]] in bil v 4. letniku [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]] (1841). [[Kaplan]]oval je v Kostanjevici do 1845, Čemšeniku do 1848, Toplicah, Leskovcu in Šentvidu pri Stični in bil [[župnik]] na Radovici. Že v zadnjih letnikih gimnazije je prišel v stik s slovensko jezikovnokulturno sfero ter postal 1841 član Pintarjevega [[semenišče|semeniškega]] čitalniškega zbora, kjer se je uril v slovenščini. Pisal je [[članek|članke]] o [[Stari Rim|rimski]] [[zgodovina|zgodovini]] in o problemu vere in narodnosti ter objavil [[povest]] ''Mati božja dobrega sveta'' (Celovec, 1868). Domišljal si je, da je s svojim zgodovinskim člankom, kjer istoveti [[Iliri|Ilire]] in Slovence, »pot pokazal, po kateri se mora naša zgodovina gibati, če hoče narodna imenovana biti«. Bil je strogo cerkvenega duha in zagovarjal narodnost s tezo, da je »poglavitni del narodnosti vera«.


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
*{{SloBio|id=177037|avtor=Kidrič France|ime=Dolžan Jernej|vir=SBL}}
*{{SBL|id=0396}}


{{reli-bio-stub}}
{{reli-bio-stub}}

Redakcija: 17:05, 17. junij 2014

Jernej Dolžan
Rojstvo16. avgust 1815
Križe
Smrt3. februar 1880
Radovica
Državljanstvo Avstrijsko cesarstvo
Poklicduhovnik
Poznan popisatelj in publicist

Jernej Dolžan, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj in narodni buditelj, * 16. avgust 1815, Križe pri Tržiču, † 3. februar 1880, Radovica.

Življenje in delo

Gimnazijo je končal v Novem mestu, filozofijo in bogoslovje pa je študiral v Ljubljani in bil v 4. letniku posvečen (1841). Kaplanoval je v Kostanjevici do 1845, Čemšeniku do 1848, Toplicah, Leskovcu in Šentvidu pri Stični in bil župnik na Radovici. Že v zadnjih letnikih gimnazije je prišel v stik s slovensko jezikovnokulturno sfero ter postal 1841 član Pintarjevega semeniškega čitalniškega zbora, kjer se je uril v slovenščini. Pisal je članke o rimski zgodovini in o problemu vere in narodnosti ter objavil povest Mati božja dobrega sveta (Celovec, 1868). Domišljal si je, da je s svojim zgodovinskim člankom, kjer istoveti Ilire in Slovence, »pot pokazal, po kateri se mora naša zgodovina gibati, če hoče narodna imenovana biti«. Bil je strogo cerkvenega duha in zagovarjal narodnost s tezo, da je »poglavitni del narodnosti vera«.

Zunanje povezave

  • Kidrič France. »Dolžan Jernej«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.