Misisipi: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjenih 69 zlogov ,  pred 7 leti
m
pnp, slog, koda za sklice
m (bo kar prav...)
m (pnp, slog, koda za sklice)
| discharge = [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolis]]: 210 m³/s<br />[[St. Louis, Misuri|Saint Louis]]: 5150 m³/s<br />[[Vicksburg, Misisipi|Vicksburg]]: 17.050 m³/s<br />[[Baton Rouge]]: 12.740 m³/s
| watershed = 2.980.000 km²}}
'''Misisípi''' ({{jezik-en|Mississippi River}}) je 3778 [[kilometer|km]] dolga [[reka]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Skupaj s svojim še daljšim [[pritok]]om [[MissouriMisuri (reka)|Misurijem]]jem se združi v Missouri-Misisipi, najdaljši [[veletok]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]].
 
Misisipi izvira v [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezni državi]] [[Minnesota]] in teče južno proti [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]], kjer oblikuje svojo [[Rečna delta|delto]].
 
[[Slika:Miss R dam 27.jpg|thumb|300px|Misisipi severno od St. Louisa]]
== Rečni tok ==
Misisipi izvira v [[jezero|jezeru]] ''Itasca'' na severu Minnesote. Z [[Misuri (reka)|Misurijem]] in [[Meramac]]om se združi pri [[mesto|mestu]] [[St. Louis]] v zvezni državi [[Misuri]] in z [[Ohio (reka)|reko Ohio]] v [[Illinois]]u. Misisipi odvodnjava celotno področjeobmočje med [[Skalno gorovje|Skalnim gorovjem]] na zahodu in [[Apalači]] na vzhodu, na severu do področja [[Velika jezera|Velikih jezer]]. Teče skozi ozemlja desetih [[zvezna država Združenih držav Amerike|ameriških zveznih držav]]: Minnesote, [[Wisconsin]]a, [[Iowa|Iowe]], Illinoisa, Missourija, [[Kentucky]]ja, [[Arkansas]]a, [[Tennessee]]ja, [[MississippiMisisipi (zvezna država)|Misisipi]] in [[Louisiana|Louisiane]], preden se v [[delta Misisipija|delti Misisipija]] približno 160&nbsp;km južno od [[New Orleans]]a izlije v Mehiški zaliv.
 
Reka Misisipi je od [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolisa]] navzdol plovna. Plovna pot, katero s posebnimi čolni vseskozi čistijo [[usedlina|rečnih usedlin]], je večinoma globoka do okoli treh metrov in pol (10-12 [[čevelj (dolžinska mera)|čevljev]]). V eni uri Misisipi v rečni delti naplavi okoli [[1 E4 kg|40 ton]] usedlin. Najgloblje mesto je pri [[Baton Rouge]]u, kjer globina seže malo prek 60 m (198 čevljev). Od tam je prevozna tudi za [[morska plovba|morska plovila]]. Prek ''Intracoastal Waterway'' in ''Illinois Waterway'' je mogoča vodna povezava s področjem Velikih jezer.
 
===Porečje===
Misisipi ima četrto največje [[porečjepovodje]] na svetu, ki pokriva 3.220.000 km<sup>2</sup>² in obsega cele ali dele 32 ameriških zveznih držav in dveh kanadskih provinc. Ta površina predstavlja 40 % ozemlja kopenskihcelinskih ZDA. Najvišja točka porečja je [[Mount Elbert]] (4.400 mnm), najvišja gora [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]], najnižja pa [[Mehiški zaliv]].<ref>{{cite web|title=Mount Elbert, Colorado|url=http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=5736|publisher=Peakbagger|accessdate=21. maja 2014}}</ref> V zaliv se izliva kakšnih 160 km južno od New Orleansa. Reka je tako od izvira do izliva dolga 3770 km, voda pa od izvira do izliva povprečno priteče v 90. dneh.<ref>{{cite web|url=http://www.nps.gov/miss/features/factoids/|title=General Information about the Mississippi River|publisher=National Park Service|work=Mississippi National River and Recreation Area|year=2004|accessdate=15. julija 2006}}</ref>
 
Povprečni letni pretok Misisipija je med 7.000 in 20.000&nbsp;m<sup>3</sup>³/s,<ref name="mississippirivercfs">{{cite web|url=http://www.americaswetlandresources.com/background_facts/detailedstory/MississippiRiverAnatomy.html |title=Americas Wetland: Resource Center |publisher=Americaswetlandresources.com |date=4. november 1939 |accessdate=6. novembra 2010}}</ref> kar ga uvršča na peto mesto med najbolj pretočnimi rekami na svetu. Kljub visokemu mestu na lestvici pa povprečni letni pretok Misisipija dosega le 8 % pretoka [[Amazonka|Amazonke]].<ref>{{cite journal | title = Hydrologie du bassin de l'Amazone | journal = Grands Bassins Fluviaux, Paris | date = 22-24 November 1993| id = | url = http://horizon.documentation.ird.fr/exl-doc/pleins_textes/pleins_textes_6/colloques2/42687.pdf | format = PDF | accessdate =11. januarja 2012}}</ref>
 
== Izvir ==
== Zgodovina ==
 
Od leta [[700]] do približno [[1600]] se je ob Misisipiju razprostirala tako imenovana [[Misisipijska kultura|Misisipska kultura]].
 
Prvi Ervopejec, ki je odkril reko, je [[8. maj]]amaja [[1541]] postal španski raziskovalec [[Hernando de Soto]]. Poimenoval jo je ''Rio de Espiritu Santo'' (špansko: ''Reka Svetega Duha''). Leta [[1673]] sta se [[Louis Joliet]] in [[Jacques Marquette]] odpravila na veliko odpravo po Misisipiju. [[René-Robert Cavelier, Sieur de La Salle]] je leta [[1683]] kot prvi Evropejec dosegel ustje reke.
 
Reka je dolgo časa predstavljala zahodno mejo evropske poselitve današnjih [[Združene države Amerike|ZDA]]. [[Indijanci|Indijanska]] [[pleme]]na kot [[Čeroki]] so se selila zahodno od reke, tako da je bilo ozemlje na zahodu Misisipija dlje časa predvideno za [[indijanski reservat]].
Istočasno je bila ta reka najpomembnejša prometna povezava dežele. Pomembna je bila tako gospodarsko, kot v času [[ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] vojaško.
 
Z letom [[1812]] je na rečni liniji med [[New Orleans]]om in [[Natchez]]om začel voziti ''New Orleans'', prvi [[Robert Fulton|Fultonov]] [[parnik]] z [[lopatasto kolo|lopatastim vodnim kolesom]]. Pet let pozneje je na reki plulo že 17 plovil na [[parni pogon]], leto pozneje že 31; leta 1820 je bilo ladij 69, do leta 1836 je število poskočilo na 381 in do leta 1850 na 740 parnikov. Večina ladij je plulo med New Orleansom in [[Louisville]]om, druge med New Orleansom in Natchezom. Te ladje so predvsem vozile [[bombaž]] v njuorleanško [[pristanišče]], od koder so ga z ladjami prevažali v Evropo. Manjši čolni so pluli navzgor po [[Yazoo]]ju in tam pošiljke bombaža prevzemali neposredno.
 
Prva konkurenca za te ladje se je pojavila z izgradnjo [[železnica|železnice]]. Prva proga, ''[[Vicksburg]]-[[Jackson (Mississippi)|Jackson]]-Railroad'', je njihovo dejavnost začela prevzemati leta 1838.
 
Izvir Misisipija so iskali mnogi raziskovalci, denimo [[Zebulon Pike]], ki je na odpravo krenil decembra [[1805]]. Napačno je domneval, da je izvir veletoka jezero [[Leech]]. Pravi izvir reke, jezero Itasca, je šele leta [[1832]] odkril [[Henry Rowe Schoolcraft]] z drugimi.
 
Reko so v svetovni [[literatura|literaturi]] proslavile predvsem zgodbe [[Mark Twain|Marka Twaina]] o [[Tom Sawyer|Tomu Sawyerju]] in [[Huckleberry Finn|Huckleberryju Finnu]].
 
== Sklici in opombe ==
{{Sklici}}
{{Zbirka|Mississippi River|Misisipi}}
 

Navigacijski meni