Zvočnik (jezikoslovje): Razlika med redakcijama
Popravek "jezičnika j r" v "jezičnika l r". |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Zvóčniki''' so [[soglasnik]]i srednje odprtostne stopnje, srednje zvonkosti, trajni, brez pomensko razločevalnih parov glede na [[zvenečnost]]. Vsi zvočniki so zvenečni, samo ''v'' ima nezvenečo različico, tj. <nowiki>[ʍ]</nowiki>. V slovenskem [[knjižni jezik|knjižnem jeziku]] so zvočniki [[nosnik]]a ''m'' ''n'', [[jezičnik]]a l ''r'' in [[drsnik]]a ''v'' ''j''.<ref>Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 208.</ref> |
'''Zvóčniki''' so [[soglasnik]]i srednje odprtostne stopnje, srednje zvonkosti, trajni, brez pomensko razločevalnih parov glede na [[zvenečnost]]. Vsi zvočniki so zvenečni, samo ''v'' ima nezvenečo različico, tj. <nowiki>[ʍ]</nowiki>. V slovenskem [[knjižni jezik|knjižnem jeziku]] so zvočniki [[nosnik]]a ''m'' in ''n'', [[jezičnik]]a ''l'' in ''r'' in [[drsnik]]a ''v'' in ''j''.<ref name=SP>Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 208.</ref> |
||
Najdemo jih (poleg [[samoglasnik]]ov) v besedi '''ml'''i'''n'''a'''rj'''e'''v''' ali na primer v besedni zvezi '''rj'''a'''v'''a '''l'''i'''m'''o'''n'''a. |
Najdemo jih (poleg [[samoglasnik]]ov) v besedi '''ml'''i'''n'''a'''rj'''e'''v''' ali na primer v besedni zvezi '''rj'''a'''v'''a '''l'''i'''m'''o'''n'''a. |
||
Ne vplivajo na (ne)zvenečnost soglasnika pred seboj, kar omogoča razločitev v izgovorjavi med zvenečim nezvočnikom in njegovim nezvenečim parom, na primer d'''v'''oj, t'''v'''oj. |
Ne vplivajo na (ne)zvenečnost soglasnika pred seboj, kar omogoča razločitev v izgovorjavi med zvenečim nezvočnikom in njegovim nezvenečim parom, na primer d'''v'''oj, t'''v'''oj. |
||
== Zvočnost == |
|||
Šest slovenskih zvočnikov lahko razdelimo po njihovi zvočnosti oz. zvonkosti. Najbolj zvočen je ''j'', nato ''r'', sledi ''l'', samo malo manj sta zvočna ''m'' in ''n'', najmanj pa [v] (kot varianta fonema ''v''). Zvočniška varianta ''v'' [ṷ] je enako zvočna kot ''j''. Torej, po zvočnosti si sledijo v naslednjem zapovrstju: v < m, n < l < r < j, ṷ.<ref>Jurgec, Peter (1999). Polglasnik in zvočniški sklop v izglasju mlajših prevzetih besed. Jezik in slovstvo, letnik 44, številka 7/8, str. 314–318.</ref> |
|||
== Izgovarjava == |
== Izgovarjava == |
||
Zvočnike izgovarjamo z malo oviranim pretokom zraka na izgovornih mestih. Pri ''m'' in ''n'' je narejena zapora z [[ustnica]]mi oziroma [[jezik (organ)|jezikom]], zrak gre skozi nosno votlino (''m'' in ''n'' sta edina nosnika med slovenskimi [[glasnik]]i); pri ''r'' gre zrak prek tresoče se jezične konice, pri ''l'' ob straneh jezika; ''v'' se tvori ob zgornjih sekalcih s spodnjo ustnico, njegove različice pa se tvorijo med obema ustnicama, pri ''j'' gre zrak med jezikom in [[nebo (anatomija)|nebom]].<ref>Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011.</ref> |
Zvočnike izgovarjamo z malo oviranim pretokom zraka na izgovornih mestih. Pri ''m'' in ''n'' je narejena zapora z [[ustnica]]mi oziroma [[jezik (organ)|jezikom]], zrak gre skozi nosno votlino (''m'' in ''n'' sta edina nosnika med slovenskimi [[glasnik]]i); pri ''r'' gre zrak prek tresoče se jezične konice, pri ''l'' ob straneh jezika; ''v'' se tvori ob zgornjih sekalcih s spodnjo ustnico, njegove različice pa se tvorijo med obema ustnicama, pri ''j'' gre zrak med jezikom in [[nebo (anatomija)|nebom]].<ref>Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011.</ref> |
||
== Zapisovanje == |
|||
Isti zvočnik zapisujemo vedno z isto [[črka|črko]], in sicer s tisto, ki jo zapišemo pred samoglasnikom, razen v nekaterih izjemah:<ref name=SP/> |
|||
* /v/ – zvočniška varianta ṷ se v nekaterih primerih zapisuje z ''l'' (''bélkast'', ''bél'') ali z ''u'' (''nauk'') |
|||
* /j/ – v nekaterih povprevzetih besedah in tujkah ga zapisujemo s črko ''i'' (''celuloid'' <nowiki>[celulojd]</nowiki>) ali pa ga sploh ne zapisujemo (''pacient'' <nowiki>[pacijènt]</nowiki> |
|||
* /l/ in /n/ – zapisujemo ju s črkama ''l'' in ''n'', kadar sta malo podaljšana ali zmehčana, pa z ''lj'' in ''nj'' (''polj'' <nowiki>[pól] oz.[póĪ] oz. [póľ]</nowiki>, ''konj'' <nowiki>[kón] oz.[kón̄] oz. [kónˈ]</nowiki>) |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 18:46, 6. junij 2014
Zvóčniki so soglasniki srednje odprtostne stopnje, srednje zvonkosti, trajni, brez pomensko razločevalnih parov glede na zvenečnost. Vsi zvočniki so zvenečni, samo v ima nezvenečo različico, tj. [ʍ]. V slovenskem knjižnem jeziku so zvočniki nosnika m in n, jezičnika l in r in drsnika v in j.[1]
Najdemo jih (poleg samoglasnikov) v besedi mlinarjev ali na primer v besedni zvezi rjava limona.
Ne vplivajo na (ne)zvenečnost soglasnika pred seboj, kar omogoča razločitev v izgovorjavi med zvenečim nezvočnikom in njegovim nezvenečim parom, na primer dvoj, tvoj.
Zvočnost
Šest slovenskih zvočnikov lahko razdelimo po njihovi zvočnosti oz. zvonkosti. Najbolj zvočen je j, nato r, sledi l, samo malo manj sta zvočna m in n, najmanj pa [v] (kot varianta fonema v). Zvočniška varianta v [ṷ] je enako zvočna kot j. Torej, po zvočnosti si sledijo v naslednjem zapovrstju: v < m, n < l < r < j, ṷ.[2]
Izgovarjava
Zvočnike izgovarjamo z malo oviranim pretokom zraka na izgovornih mestih. Pri m in n je narejena zapora z ustnicami oziroma jezikom, zrak gre skozi nosno votlino (m in n sta edina nosnika med slovenskimi glasniki); pri r gre zrak prek tresoče se jezične konice, pri l ob straneh jezika; v se tvori ob zgornjih sekalcih s spodnjo ustnico, njegove različice pa se tvorijo med obema ustnicama, pri j gre zrak med jezikom in nebom.[3]
Zapisovanje
Isti zvočnik zapisujemo vedno z isto črko, in sicer s tisto, ki jo zapišemo pred samoglasnikom, razen v nekaterih izjemah:[1]
- /v/ – zvočniška varianta ṷ se v nekaterih primerih zapisuje z l (bélkast, bél) ali z u (nauk)
- /j/ – v nekaterih povprevzetih besedah in tujkah ga zapisujemo s črko i (celuloid [celulojd]) ali pa ga sploh ne zapisujemo (pacient [pacijènt]
- /l/ in /n/ – zapisujemo ju s črkama l in n, kadar sta malo podaljšana ali zmehčana, pa z lj in nj (polj [pól] oz.[póĪ] oz. [póľ], konj [kón] oz.[kón̄] oz. [kónˈ])