Nevtrofilec: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
m Sprememba imena slike. Prej je bila poimenovana kot naslov strani: NEVROFILEC, zdaj piše NEVTROFILEC. Žal naslova strani ni šlo popraviti.
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infobox Anatomy |
{{Infobox Anatomy |
Name = {{PAGENAME}} |
Name = Nevtrofilec |
Latin = |
Latin = |
GraySubject = |
GraySubject = |

Redakcija: 11:31, 6. junij 2014

Nevtrofilec
Nevtrofilec, obarvan barvanje po Wrightu
Identifikatorji
MeSHD009504
THH2.00.04.1.02012
FMA62860
Anatomska terminologija
Krvni razmaz s prikazanim nevtrofilcem; vidno je tridelno jedro.

Nevtrofilec ali nevtrofilni granulocit je granulocit, sposoben fagocitoze, z zrnci v citoplazmi, ki se barvajo s kislimi in bazičnimi barvili ter vsebujejo razne encime, med drugimi lizocim, kisle hidrolaze in alkalno fosfatazo.[1]

Nadalje jih delimo v dve skupini: segmentirane nevtrofilce in paličaste nevtrofilce. Nevtrofilci predstavljajo največji delež belih krvničk v krvnem obtoku sesalcev in predstavljajo bistven del priroje imunosti. Skupaj z bazofilci in eozinofilci predstavljajo polimorfonuklearne bele krvne celice.[2][3][4]

Poimenovanje

Ime so nevtrofilci dobili po tem, da se pri barvanju s hematoksilinom in eozinom obarvajo nevtralno rožnato, medtem ko se eozinofilci obarvajo svetlordeče, bazofilci pa temnomodro.

Vloga

Nevtrofilci se normalno nahajajo v krvnem obtoku. V začetni stopnji akutne vnetne reakcije, ki jo povzročijo na primer bakterijska okužba, okolijski dejavniki[5] ali nekatere vrste rakavih obolenj,[6][7] so nevtrofilci med prvimi vnetnimi celicami, ki potujejo v vnetišče. Potem, ko se aktivirajo signalne molekule, kot so interlevkin-8, C5a in levkotrien B4, nevtrofilci s pomočjo kemotakse migrirajo po krvnem obtoku in nato skozi intersticijsko tkivo. So celice, ki prevladujejo v gnoju in doprinesejo k njegovem belkasto rumenkastem obarvanju.

Na prizadeto območje dospejo v nekaj minutah po poškodbi in so bistveni za akutno vnetno reakcijo.[8]

Viri

  1. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=nevtrofilec, Slovenski medicinski e-slovar.
  2. Witko-Sarsat, V (2000). »Neutrophils: molecules, functions and pathophysiological aspects«. Lab Invest. 80 (5): 617–653. doi:10.1038/labinvest.3780067. PMID 10830774. {{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter |coauthors= (predlagano je |author=) (pomoč)
  3. Klebanoff, SJ (1978). »The Neutrophil: Function and Clinical Disorders«. Elsevier/North-Holland Amsterdam. ISBN 0444800204. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč); Prezrt neznani parameter |coauthors= (predlagano je |author=) (pomoč)
  4. Nathan, Carl (2006). »Neutrophils and immunity: challenges and opportunities«. Nature Reviews Immunology. 6: 173–182. doi:10.1038/nri1785. ISSN 1474–1733. PMID 16498448. {{navedi časopis}}: Preveri vrednost |issn= (pomoč); Sklic ima neznan prazen parameter: |month= (pomoč)
  5. »Subclinical responses in healthy cyclists briefly exposed to traffic-related air pollution«. Environmental Health. 9 (64): 64. 2010. doi:10.1186/1476-069X-9-64. {{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter |displayauthors= (predlagano je |display-authors=) (pomoč); Sklic ima neznan prazen parameter: |month= (pomoč)
  6. Waugh, DJ; Wilson (2008). »The interleukin-8 pathway in cancer«. Clinical Cancer Research. 14 (21): 6735–6741. doi:10.1158/1078-0432.CCR-07-4843. ISSN 1078-0432. PMID 18980965. {{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter |month= (pomoč)
  7. De Larco, JE; Wuertz; Furcht (2004). »The Potential Role of Neutrophils in Promoting the Metastatic Phenotype of Tumors Releasing Interleukin-8«. Clinical Cancer Research. 10 (15): 4895–4900. doi:10.1158/1078-0432.CCR-03-0760. ISSN 1078-0432. PMID 15297389. {{navedi časopis}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |month= (pomoč)
  8. Cohen, Stephen. Burns, Richard C. Pathways of the Pulp, 8th Edition. St. Louis: Mosby, Inc. 2002, str 465.