Mikojan-Gurevič MiG-9: Razlika med redakcijama
m added Category:Reaktivna letala using HotCat |
m Bot: en:Mikoyan-Gurevich MiG-9 je dober članek; oblikovne spremembe |
||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
MiG-9 so razvili iz [[preskusno letalo|preskusnega letala]] I-300. Z deli so začeli februarja [[1945]]. S prvim letalom I-300 (F-1) je glavni [[preizkusni pilot]] [[Aleksej Nikolajevič Grinčik]] za dvajstet minut poletel [[24. april]]a [[1946]]. V trup letala so ob strani vgradili dva [[turboreakcijski motor|turboreakcijska motorja]] RD-20 (реактивный двигатель) letalskega zavoda №16 iz [[Kazan]]a, ki sta bila kopiji zaplenjenih nemških motorjev [[BMW 003|BMW 003A]]. Letalo je bilo za tiste čase izvirno. Vsa dotedanja reaktivna letala so imela en motor v trupu ([[Heinkel He 178|He-178]]) ali nad trupom ([[Heinkel He 162|He-162]]), motorja v krilu ([[Gloster Meteor]]) ali pod krilom ([[Arado Ar 243|Ar 243]], [[Messerschmitt Me 262|Me-262]], idr.). Za konstrukcijo MiG-9 so nekateri predlagali kopijo že preskušenega nemškega Me-262. |
MiG-9 so razvili iz [[preskusno letalo|preskusnega letala]] I-300. Z deli so začeli februarja [[1945]]. S prvim letalom I-300 (F-1) je glavni [[preizkusni pilot]] [[Aleksej Nikolajevič Grinčik]] za dvajstet minut poletel [[24. april]]a [[1946]]. V trup letala so ob strani vgradili dva [[turboreakcijski motor|turboreakcijska motorja]] RD-20 (реактивный двигатель) letalskega zavoda №16 iz [[Kazan]]a, ki sta bila kopiji zaplenjenih nemških motorjev [[BMW 003|BMW 003A]]. Letalo je bilo za tiste čase izvirno. Vsa dotedanja reaktivna letala so imela en motor v trupu ([[Heinkel He 178|He-178]]) ali nad trupom ([[Heinkel He 162|He-162]]), motorja v krilu ([[Gloster Meteor]]) ali pod krilom ([[Arado Ar 243|Ar 243]], [[Messerschmitt Me 262|Me-262]], idr.). Za konstrukcijo MiG-9 so nekateri predlagali kopijo že preskušenega nemškega Me-262. |
||
Po preskusnih poletih so začeli serijsko izdelovati I-300 v [[Josip Visarijonovič Džugašvili| |
Po preskusnih poletih so začeli serijsko izdelovati I-300 v [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalinovi]] letalski tovarni №1 v [[Samara|Kujbiševu]] in ga decembra 1946 kot MiG-9 dostavljati v [[Letalske sile SZ]] (VVS (ВВС)). Na osnovi MiG-9 so izdelali tudi dve šolski letali I-301T (FT-1 in FT-2). V zavodu №1 so izdelali vsega 604 letal MiG-9. Do leta [[1948]] so v več izpeljankah izdelali prek 1.000 letal. Letalo je imelo veliko težav s stabilnim letenjem in vodenjem, vendar so ga zaradi političnih razlogov vseeno vključili v enote. |
||
[[NATO oznaka]] MiG-9 je bila »fargo«. Poleg Sovjetske zveze je bilo letalo tudi v oborožitvi [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]. |
[[NATO oznaka]] MiG-9 je bila »fargo«. Poleg Sovjetske zveze je bilo letalo tudi v oborožitvi [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]. |
||
| Vrstica 123: | Vrstica 123: | ||
[[Kategorija:Letala Mikojan-Gurevič]] |
[[Kategorija:Letala Mikojan-Gurevič]] |
||
[[Kategorija:Reaktivna letala]] |
[[Kategorija:Reaktivna letala]] |
||
{{Link GA|en}} |
|||
Redakcija: 07:48, 27. maj 2014
Mikojan-Gurevič MiG-9 (rusko Микоян и Гуревич МиГ-9) je lovsko letalo ruskega konstrukcijskega biroja Mikojan-Gurevič (MiG). Letalo je bilo prvo sovjetsko serijsko reakcijsko letalo.
MiG-9 so razvili iz preskusnega letala I-300. Z deli so začeli februarja 1945. S prvim letalom I-300 (F-1) je glavni preizkusni pilot Aleksej Nikolajevič Grinčik za dvajstet minut poletel 24. aprila 1946. V trup letala so ob strani vgradili dva turboreakcijska motorja RD-20 (реактивный двигатель) letalskega zavoda №16 iz Kazana, ki sta bila kopiji zaplenjenih nemških motorjev BMW 003A. Letalo je bilo za tiste čase izvirno. Vsa dotedanja reaktivna letala so imela en motor v trupu (He-178) ali nad trupom (He-162), motorja v krilu (Gloster Meteor) ali pod krilom (Ar 243, Me-262, idr.). Za konstrukcijo MiG-9 so nekateri predlagali kopijo že preskušenega nemškega Me-262.
Po preskusnih poletih so začeli serijsko izdelovati I-300 v Stalinovi letalski tovarni №1 v Kujbiševu in ga decembra 1946 kot MiG-9 dostavljati v Letalske sile SZ (VVS (ВВС)). Na osnovi MiG-9 so izdelali tudi dve šolski letali I-301T (FT-1 in FT-2). V zavodu №1 so izdelali vsega 604 letal MiG-9. Do leta 1948 so v več izpeljankah izdelali prek 1.000 letal. Letalo je imelo veliko težav s stabilnim letenjem in vodenjem, vendar so ga zaradi političnih razlogov vseeno vključili v enote.
NATO oznaka MiG-9 je bila »fargo«. Poleg Sovjetske zveze je bilo letalo tudi v oborožitvi Kitajske.
Izpeljanke
| Izpeljanke | Št. izd. letal |
Opombe |
|---|---|---|
| I-300 | 3 | Prototip |
| I-302 | 1 | Prototip |
| MiG-9F I-307 |
Prva izdelavna izpeljanka | |
| MiG-9FS I-301 |
||
| MiG-9UTI I-301T/FT |
2 | Dvosedežno šolsko letalo |
| MiG-9FL I-305FL |
1 | Motor Ljulka TR-1A (13,244 kN) |
| MiG-9FF I-307 |
Motor RD-20F (7,848 kN) | |
| MiG-9FR MiG-9M |
Motor RD-21 (9,81 kN) | |
| MiG-9PB | Dodatna rezervoarja | |
| MiG-9B | ||
| MiG-9L | 1 | Dvosedežno preskusno letalo |
Lastnosti
Lastnosti (MiG-9FS)
Razpon kril: 10 m
Dolžina: 9,83 m
Višina: 3,22 m
Površina kril: 21,00 m2
Masa praznega letala: 3.540 kg
Masa polnega letala: kg
Skupna (vzletna) masa: 5.070 kg
Največja masa:5.500 kg
Masa med bojem: kg
Gorivo: l
Oborožitev: en 37 mm Nudelmanov top NS-37 in dva 23 mm topa NS-23
Pogon: dva turboreakcijska motorja TRD RD-20 z 2 · 7,848 kN potiska
Cena:
Posadka: 1
Zmogljivosti
Največja hitrost: 911 km/h (965 km/h)
Največja hitrost ob morski gladini: 864 km/h
Največja hitrost na višini 4.500 m: 911 km/h
Srednja hitrost:
Mejna hitrost strmoglavljenja:
Pristajalna hitrost: 170 km/h
Doseg: 1.100 km
Največja višina: 12.800 m
Vzpon: (5.000 m) 4m 18s
Akcijski radij: km
Čas obrata: 37s
Piloti MiG-9
| Pilot | Čin, služba, enota | Σ pol. |
Opombe |
|---|---|---|---|
| Peter Vasiljevič Bazanov | vojaški pilot | ||
| Mark Lazarevič Gallaj | polkovnik, vojaški in preizkusni pilot | ||
| Aleksander Ivanovič Pokriškin | vojaški pilot | ||
| Georgij Mihajlovič Šijanov | preizkusni pilot |
Zunanje povezave
