Džagfar tarihi

Džagfar tarihi (tatarsko: Җәгъфәр тарихы ali Cäğfär Taríxı, v prevodu Zgodovina Džagfarja) je sporno besedilo v ruskem jeziku, ki naj bi bilo delen prevod zgodnjih zgodovinskih gradiv o Bolgarih, Hazarih in drugih evrazijskih nomadskih ljudstvih, ki so jih v 17. stoletju zbrali Volški Bolgari.

Zgodovina

Sporno besedilo je objavil Fargat Nurutdinov, ki trdi, da je Džagfar tarihi v sedanji obliki napisal Baxşi İman, tajnik voditelja gibanja za osvoboditev Volških Bolgarov Džagfarja. Nurutdinov trdi tudi to, da je bil izvirnik napisan v bolgarski turščini, ki se tukaj enači z jezikom Volških Tatarov, in arabski pisavi. Besedilo je v poznih 1930. letih v ruščino prevedel Nurutdinovov stric I.M.K. Nigmatullin, ki se je bal, da bo mu bo v kampanji plenjenja in uničevanja starih bolgarskih dokumentov, napisanih v arabici, besedilo zasegel NKVD. Rokopis s tatarskim besedilom so uničili agenti NKVD. Nigmatullin je bil v II. svetovni vojni ubit, prevod pa je obvarovala njegova mati in ga leta 1976 izročila vnuku Nurutdinovu. Nurutdinovu je uspelo prepisati dele prevoda, izvirnik prevoda pa so v 1980. letih iz očetove podeželske hiše ukradli neznani storilci. Nurutdinov je zatem objavil preostalo besedilo.

Vsebina

Besedilo omenja številne osebe in zgodovinske dogodke, ki niso potrjeni z drugimi viri. Besedilo na primer omenja Halga in Kabana, hazarska vladarja iz 7. stoletja, ki se ne pojavljata niti v al-Tabarijevih delih niti v Schechterjevem dokumentu, Hazarski korespondenci in drugih razpoložljivih dokumentih.

Večina znanstvenikov je prepričana, da je delo mešanica znanih resničnih dogodkov in popolnih izmišljotin. Kritiki besedila trdijo, da je bil ponaredek napisan predvsem zato, da bi vzpodbudil nacionalno zavest Volških Tatarov s promoviranjem ideje, da so stara avtohtona etnična skupina, popolnoma različna od Krimskih in drugih skupin Tatarov. Nekateri celo špekulirajo, da je bilo besedilo napisano na zahtevo NKVD, da bi turške etnične skupine razdelil v nasprotne tabore.