Uporabniški pogovor:Tong

Arhiv

Kričanje???

Izbrisal sem iz predloga to, da kričanje. Kaj je to? Dončec^pogovor 15:39, 17. december 2012 (CET)

KRIČANJE JE PISANJE Z VELIKIMI ČRKAMI!!! - --Tong 15:41, 17. december 2012 (CET)

Med zunanjimi povezavami? Kopiral sem naslove zunanjih povezav, vendar no problem, prepišem naslove. Dončec^pogovor 15:45, 17. december 2012 (CET)

Svetilnik

Če imaš kaj pametnega dodati, vabljen na Pogovor:Svetilnik, društvo za promocijo svobode. — Yerpo ^Ha? 11:56, 29. januar 2013 (CET)

PMM je zadeva za izbris, saj pade na kriteriju pomembnosti.--Irena 12:22, 29. januar 2013 (CET)

Tudi jaz sem pomislil na to, ko sem prvič videl članek. 10 članov? En načrtovani dogodek v letu 2013? --Tong 12:29, 29. januar 2013 (CET)

Google da le njihovo stran, facebook in davčni imenik. Nič od Dela, Dnevnika, RTVSLO, 24ur ... --Irena 12:34, 29. januar 2013 (CET)

Se strinjam, ampak če bom začel še s tem, bo izpadlo kot provociranje. Lahko ga pa kdo od vaju predlaga za brisanje. — Yerpo ^Ha? 12:35, 29. januar 2013 (CET)

Wikipedija gre med ljudi

Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili možnost koriščenja sredstev za katerega izmed naših projektov. Izglasovan je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po statistiki vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi oglasiš - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt "Wikipedija gre med ljudi" :) lp --ModriDirkac (pogovor) 17:27, 9. februar 2013 (CET)

Dončec

Tong, vsa Dončecova urejanja niso za razveljavitev. Trenutno si odstranil tudi interwikije, ki so bili v redu. Kar se medžimurskih občin tiče, je treba raziskati, če so dvojezične. Takrat je madžarsko ime v uvodni vrstici upravičeno.--Irena 09:28, 13. februar 2013 (CET)

Me je malo zaneslo, interwikije bo tako ali tako dal bot. Vse kar je blizu meje ni avtomitično dvojezično, ne verjamem, da je Dončec to prej preveril. --Tong 09:31, 13. februar 2013 (CET)

Medžimurje, kot Prekmurje je spadalo pod Ogrsko do 1920, ne pod Hrvaško, zato tukaj naselja vsa imajo madžarski naziv, vendar v znotrašnjem delu Hrvaške redko. Dončec^pogovor 11:04, 13. februar 2013 (CET)

Važno je samo, ali je tam uradno dvojezično območje ali ne. Če je bilo zgodovinsko madžarsko območje, spada podatek (z razlago) v besedilo, v uvodno vrstico pa ne. Zakaj ti je treba vsakič to razlagat? — Yerpo ^Ha? 11:05, 13. februar 2013 (CET)

Tudi umik relevantnega citata z referenco (tule) je vprašljiv, te je tudi tule malo zaneslo? 149.62.113.2 09:34, 13. februar 2013 (CET)

Ne. Prvič ni bil označen kot citat, torej je kršenje avtorskih pravic. Drugič imam kronično (upravičeno) nezaupanje do Dončecevega navajanja in interpretacije virov. Prekmuriane nimam pri roki, tako da ne vem, kako Jesenšek utemljuje to mnenje in v kakšnem kontekstu stoji ta izjava. Prav tako ne vem, kako je bila ta njegova teza v slovenistiki sprejeta.Tukaj recimo Jesenšek sam zastopa mnenje, da ima prekmurščina po drugi polovici 20. stoletja le še funkcijo narečja. Po hitrem pregledu, druga dva vira nimata zveze s tem citatom, kar je običajna Dončeceva taktika. --Tong 10:00, 13. februar 2013 (CET)

Kak sem napisal, tak piše Jesenšek v Prekmuriani. Prekmuriana je prevod Jesenškovih člankov o prekmurščini, nekaj člankov najdeš na internetu. Še nisem našel tistega v slovenščini, iz katerega sem citiral, vendar lahko napišem v madžarščini. Dončec^pogovor 11:07, 13. februar 2013 (CET)

Moja prijateljica je prevedla odlomek v angleščini, madžarskega trenutno ne morem citirati, ker nimam v roki Prekmuriane: We can safely say that the standardization of literary Slovene in the mid-19th century did not mean the end of literary Prekmurian. Although its functionality is limited, it lives on in poetry and journalism, and it is a part of our age. Dončec^pogovor 11:15, 13. februar 2013 (CET)

Ma vem, saj lepiš ta citat kamor le moreš. Ko bo to splošno sprejeto mnenje, ne bo problema najti vir v slovenščini. Z malo truda se najde ustrezen citat za vsako neumnost, po splošnem mnenju pa je prekmurščina pač (še) narečje. --Tong 11:23, 13. februar 2013 (CET)

Sploh pa malo razmisli, kaj delaš. Po eni strani uvrščaš dela v prekmurščini pod narečno književnost, po drugi strani pa težiš, da je prekmurščina knjižni jezik. --Tong 11:29, 13. februar 2013 (CET)

Ti ne moreš razumeti, da slovenski knjižni jezik je enostaven, ker temelji samo na eno narečje, ali zunaj te knjižne norme še je prekmurskoslovesnka norma, kot Jesenšek piše. Tebi ni razumljivo, da je to druga oblika slovenskega knjižnega jezika? Dončec^pogovor 11:31, 13. februar 2013 (CET)

To je (1) očitno samo Jesenškovo mnenje in (2) zveza narečna norma je enako knjižni jezik ne velja, kar je potrdil tudi inštitut SIL International, ki se ukvarja s standardizacijo. — Yerpo ^Ha? 11:49, 13. februar 2013 (CET)

1. Drugi pot pa se naslanjete samo na eno mnenje (to je zanimivo), razen tega ne le Jesenšek je edini, ki govori o prekmurskem knjižnem jeziku, temveč tudi Zinka Zorko. SIL International pa tudi taji, da je poseben hrvaški jezik, namesto tega še vedno piše blabla o srbohrvaščini, to že drugi jezikoslovci tudi pograjajo, torej SIL nima upa. Dončec^pogovor 14:39, 13. februar 2013 (CET)

Seveda, treba ga je iskati, a jaz nisem lepil besedilo, samo spet ti poskusiš tajiti, čeprav nisi videl niti knjige, niti originalnega članka Jesenšek. Ali ti vse boljše veš. Dončec^pogovor 11:29, 13. februar 2013 (CET)

Kar išči. Najdi zanesljiv vir, da v Sloveniji obstajata dva standarda knjižnega jezika, ki se vzporedno uporabljata. Osrednjeslovenski je enostaven, medtem ko je vzhodnoslovenski... ??? Ti želim veliko uspeha. --Tong 11:52, 13. februar 2013 (CET)

Vir je že, že sem ga pokazal, samo zato nočeš, ker je preveden v madžarščino, vendar originalno besedilo je slovensko, ti tudi znaš, namreč Jesenšek ne govori madžarsko, te članke je Marija Bajzek Lukač morala prevesti. Pa seveda če je vzhodna slovenščina enostavna, saj osrednja slovenščina ni hotela knjižnega jezika iz vsakih narečij, zato se je prekmurščina tudi naslanjala na svoje govore. Dončec^pogovor 14:39, 13. februar 2013 (CET)

Zakaj prej ne preveriš, preden se blamiraš? SIL International pa tudi taji, da je poseben hrvaški jezik, namesto tega še vedno piše blabla o srbohrvaščini. Je to razprava o knižnem jeziku? Zinka Zorko, Oblikoslovje v panonski narečni skupini1. SIL je mednarodna lingvistična organizacija, in njene uradne objave so tukaj relevantnejše od Jesenškovega članka. Če ti to ni všeč, se pojdi igrat kam drugam. --Tong 15:46, 13. februar 2013 (CET)

Ne išči vsekdar internet, ker to nič ne valja, vendar beri članke in knjige, ker to ni resnica. Tvojo igro igraš, kot noj: kaj ne vidiš, to nič, ne obstaja (ki je to rekel, si se na njega naslanjal že). Dončec^pogovor 16:09, 13. februar 2013 (CET)

[1] --Tong 16:50, 13. februar 2013 (CET)

2 Dončec^pogovor 17:00, 13. februar 2013 (CET)

Jaz tudi znam kazati, dragi Noj.-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:Doncsecz (pogovor • prispevki) 21:02, 13. februar 2013‎.

O tem ali je prekmurscina knjizni jezik, so se skozi zgodovino neprestanoma prepirali -raje napisite da ta stvar ni razjasnjena in ne bo problemov. Se Stevan Küzmic v svojem predgovoru iz leta 1771 trdi, da so se razvijali neodvisno od "Kranjcev" - sicer pozna Trubarjeva in Dalmatinova dela, jih pa ne uporablja. Eton vs harrow

• Kdaj so se kregali, ali je prekmurščina knjižni jezik? (vir?)
• Po čem sklepaš, da "stvar" ni razjasnena? (vir?) --Tong 10:15, 16. februar 2013 (CET)

O tem je spisanih ogromno clankov, jih bom zbral in ti sporocil naslove. Stvar ni razjasnjena, ker se nekateri ljudje vedno trdijo da je prekmurscina neodvisna od slovenscine - prim. Evangelicanski koledar za leto 1993. mag. Franc Kuzmic: Razgovor z Frido Kovac:

Citiram:

Franc Kuzmic: "Po drugi svetovni vojni je prekmurscino kot knjizni jezik zamenjala slovenscina. Kaj je po vasem mnenju prekmurscina: narecje ali knjizni jezik? O tem so bile namrec ze pred vojno polemike; trdili so, da je to narecje, v prid politike seveda. Zdaj znanstveniki ugotavljajo, da je bila prekmurscina vseeno knjizni jezik."

Frida Kovac: "Zame je prekmurscina vsekakor samostojen jezik. Narecje ne more biti, ker so ga nasi ljudje ze stoletja nazaj, ko niso imeli povezave z drugimi Slovani, uporabljali in ga niso mogli posnemati ali premescati. v znameniti knjigi, zgodovinskem romanu "Po sledovih zlatega peresa" katere avtor je gospod skof Smej, sem nasla zanimiv stavek: "Sloveni so prisli priblizno stiristo let pred Madzari v nase kraje," - torej je prekmurscina samostojni slovanski jezik, ki je ostal ziv okrog tisoc let. Vse case se je med tujim jezikom ohranil in komaj sedaj, odkar je nastala leta 1918 drzava Jugoslavija, se spreminja, vedno vec je slovenskih besed, izvirne vse bolj izginjajo. Verjetno bo v doglednem casu izumrla."

Konec citata. Torej kot vidis g. Kuzmic, ki je eden najvecjih strokonjakov za prekmurscino, postavlja taksno tezo. Frida Kovač, ki pa je bila najdejavnejsa prekmurska evangelicanska pisateljica po Janosu Fliszarju(najplodovitejsi prekmruski pisatelj vseh casov), tudi zanika to, da bi bila prekmurscina narecje. Poleg tega lahko omenim se en citat iz casa pred vojno. Takrat je bilo namrec veliko polemik, glede prekmurscine. To je napisal Leopold Hari(soboski ev. duhovnik in senior ev. cerkve v SR Sloveniji):

"Kranjci so mislili ka trbe nas vu verstvenom i znanstvenom pogledi na nikaj spraviti, i te do oni mogli diktirati. Zatoga volo se skorom oponasajo Slovenci pri nas kak faraonje. Zato so steli nas jezik zmesati svojim, naj ni ednoga ne bi znao posteno nas narod /.../ G. Klekl stokrat ponavlja v svojih Novinaj, ka smo mi i stajerski pa kranjski Slovenci edno, to je: eden isti nardo. Ci on tak razmi, ka smo oboji slavska, slovenska fajta rod, ali pleme, te istino ma. Ali tak smo te mi s Hrvatami, Srbami, Bolgarami, Rusami, Cehami i Poljakami tüdi edno, ar so tej tüdi slavskoga plemena, slovanski rpd. Zakaj pa te Klekova stranka po svojih novinaj vsigdar to pise i v Belgradi tüdi to glasi, ka Srbi, Hrvatje i Slovenci neso eden isti narod? Ci so Slovenci, Hrvatje i Srbi ne eden isti nardo, te smo mi prekmurski slovenci tüdi ne eden isti narod s stajerskimi i kranjskimi Slovenci. To je sveta istina. Te istine niksi Klekl nmre pobiti. Ar glejte, zakaj öejko pravimo to, ka so Srbi, Hrvatje i Slovenci ne edno, eden isti narod? Zato ar so vec kak jezero let loceni bili eden od drügoga, vsaki se pod drügim vplivom, pod drügov kulturov razvijao /.../. (Vir: Nase novine, Lendava 11. julij 1926 - tudi M. Kokolj, Prekmurski SLovenci od narodne osvoboditve do nacisticne okupacije 1919-1941, Murska Sobota 1984, str. 204)

Upam da si razumel kaj je zelel povedati, kljubtemu da ne govori samo o jeziku.

Soboski ev. senior Števan Kovatš je zapisal:

"Zalostno je da nekari nasedajo v ovcjo kozo oblecenim volkovom in ne vidijo, kam bi nas privedla avtonomija ali uvedba /.../ navidez nedolzne gajice /.../. Trditev, da vendski jezik nima slovstva je zlonamerna. Vendsko ljudstvo je imelo Stefana Küzmica, ki je leta 1771 prevedel Novi zakon na vendski jezik. To ljudstvo je imelo Janosa Kardosa, velikega norsinskega rojaka, ki je pisal pesmi, prevedel Petöfijeve pesmi, Aranyevega Toldija, za sole pa sestvail citanke po pooblastilu ministerstva. Tega moza bi s ponosom priznaval vsak narod za svojega sina, tako lepo je pisal v jeziku ljudstva, v pravem vendskem jeziku. Sam pa sem hvalezen usodi, da sem se naucil vendski in lahko uzivam duhovno bogastvo tega izrednega moza /.../. Nocem zanicevati gajice in slovenskega jezika, tega niti ne morem, ker ga ne poznam, toda ne dovolim, da bi z avtonomijo ali z drugacnimi naklepi iztrebili ta cisti jezik in menim, da se strinja z menoj vse vendsko ljudstvo." (vir: M. Kokolj - B. Hortvat, Prekmursko solstvo od zacetka reformacije do zloma nacizizma, Murska Sobota 1977, str. 286, citat je povzet po Muraszombat es videke, Murska Sobota 9. julij 1919)

Skratka teh virov, je ogromno, samo pregledati bi jih moral, kar pa vzame precej casa. Eton vs harrow

Na podlagi zgornjega bi lahko kvečjemu rekli, da je bila prekmurščina pred 100 leti obravnavana kot knjižni jezik, vsi sodobni viri pa pravijo, da ni (več). — Yerpo ^Ha? 11:53, 16. februar 2013 (CET)

Yerpo ponavljam se enkrat kaj je bilo leta 1993 napisano - to ni pred 100 leti.

Franc Kuzmic: "Po drugi svetovni vojni je prekmurscino kot knjizni jezik zamenjala slovenscina. Kaj je po vasem mnenju prekmurscina: narecje ali knjizni jezik? O tem so bile namrec ze pred vojno polemike; trdili so, da je to narecje, v prid politike seveda. Zdaj znanstveniki ugotavljajo, da je bila prekmurscina vseeno knjizni jezik."

Frida Kovac: "Zame je prekmurscina vsekakor samostojen jezik. Narecje ne more biti, ker so ga nasi ljudje ze stoletja nazaj, ko niso imeli povezave z drugimi Slovani, uporabljali in ga niso mogli posnemati ali premescati. v znameniti knjigi, zgodovinskem romanu "Po sledovih zlatega peresa" katere avtor je gospod skof Smej, sem nasla zanimiv stavek: "Sloveni so prisli priblizno stiristo let pred Madzari v nase kraje," - torej je prekmurscina samostojni slovanski jezik, ki je ostal ziv okrog tisoc let. Vse case se je med tujim jezikom ohranil in komaj sedaj, odkar je nastala leta 1918 drzava Jugoslavija, se spreminja, vedno vec je slovenskih besed, izvirne vse bolj izginjajo. Verjetno bo v doglednem casu izumrla."

Poleg tega pa vse to kaj sem navedel potrjuje mojo trditev, da so bile polemike in so se vedno, zato dam prav Donczecu. Eton vs harrow

Vseeno bi se raje zanašal na konkretne izjave profesionalnih jezikoslovcev o današnjem stanju. Tudi zgornja dva citata nakazujeta, da je današnje stanje drugačno kot v začetku 20. stoletja. — Yerpo ^Ha? 12:36, 16. februar 2013 (CET)

Spet eden, ki vse meče v en koš. V času reformacije, se je v vzhodni sloveniji začel razvijati slovenski knjižni jezik, ki je baziral na narečjih panonske narečne skupine (ne samo na prekmurščini). Po prvi svetovni vojni se je ta jezik združil z osrednjeslovenskim in nastal je enoten slovenski knjižni jezik. Zgodovinski viri ki jih navajaš, so vsi iz obdobja med obema vojnama (prekmurska jezikovna vojna, ki je potekala pred ozadjem odprtega ozemeljskega vprašanja po razpadu avstro-ogerske monarhije. V času oblikovanja nationalnih držav je bil jezik zelo pomemben. Če nekdo iz politčnih razlogov zagovarja mnenje, da: Ci so Slovenci, Hrvatje i Srbi ne eden isti nardo, te smo mi prekmurski slovenci tüdi ne eden isti narod s stajerskimi i kranjskimi Slovenci (da torej Prekmurci niso slovenci), je seveda naredil vse, da bi dokazal, da na prekmurju ne govorijo slovenščine, temveč samostojen južnoslovanski (ali še boljše kakšen drug) jezik. Danes pa je nesporno, da so Prekmurci Slovenci, in da govorijo slovenščino.

Če je neka navdušena narečna pisatljica mnenja, da je prekmurščina samostojen jezik, je to sicer v veselju tebi in Dončecu, nima pa nobenega pomena. --Tong 12:52, 16. februar 2013 (CET)

Tukaj zdaj vidimo, da nekateri poskusijo dokazati, ali ne morejo razumeti kaj: knjižni jezik in samostojen jezika sta dva različna pojma, ampak ne morejo razumeti. En jezik lahko ima več knjižnih norm. Po prvi vojni niso hoteli že rivala osrednje slovenščine, dokler drugi so se trudili ohranjati knjižno obliko slovenskega jezika v Prekmurju. Vendar to pometajo pod klobuk vendskega vprašanja in separatizma, naj lahko tajijo dvojnost slovenskega knjižnega jezika. Dončec^pogovor 13:18, 16. februar 2013 (CET)

Ocitno je da ne poznas prekmurskega slovstva - ze sam Küzmic v svojem predgovoru pise da sicer pozna Trubarjeva in Dalmatinova dela, vendar da nimajo nikakrsnjega vpliva na njih, in niso primerna za Prekmurce, saj teh del ne morejo razumeti. Küzmic pise:

Bo'zi mo'zákov je zvríeni bio, je nej fteo, kabi Ii v'Zidovfzkom i Grcskom jeziki, da fzo ga vízi lidjé nej znali, oíztalo; nego 'zeleioucsi vízákfega csloveka vu vízákom národi fzvojim laíztivnim jezikom gucsécsega zvelicsanye, je pobüdo yu vfzákom národi vfzakojacske jezikeznajoucse mo'záke, po koterí jeízvojo prvo rejcs (textus originális ) oboujega Zákona dáo na drüge jezike razkládati; naj ga po vfzem fzvejti vízi národje razmijo.

Tukaj kot vidis razlikuje med jeziki razlicnih Slovanskih narodov: Meo je i ma eíese Gofzpodin Boug vfzigdár, kakti na vefzcslovecsánfzki, tak i na veíz Szlovenízki národ vu etom izvojo Bo- 'zánízko fzkrb: da,liki je od ízrejdnyega mourja notri do Bejloga vízo Df.lmátzio, Iíztrio, Slavonio, BoznioiBulgário,Horvacski, Krajnízki, Stajerfzki, Vogrfzki, Morfzki, Csefzki, Polfzki i Moskovitánízkiorízág'znyim napuno; a) tak je i rfzakfem toga naroda rázlocskom jeziki nike Dadigno; ki fzonafzvojo materno rejcs, vfteroj fzo fzo poroudili, fz. pifzmo obrnoli.

In sedaj najpomembnejsi del: Sto detakkráto nafitn med Mürom í Rábom prebívajoucíim fzlovenom té iz. Bo- 'ze knige na fzvoj jezik, po íterom ízamom Ii vu fzvoji Prorokov i Apoftolov pífzmaj gucsécsega Bogá razmijo, obracsati ? geto je i nyim zapovidáva Gofzpodin Boug fleti; da je moudre vcfiníjo na zvelicfanye po vőri vu Jezufi Krifztufi; tou pa ni ízTruberovöga, ni Dalmatinovoga, ni Frenczelovoga, niti znikakfega drűgoga obracsanya (verfio) csakati nemorejo. Ár tej naíi Vogrfzki fzlovenov jezik od vfzej drugi dofzta tfihoga i fzebi lafztivnoga má. Kakti i vu naprej zracsúnani fze veliki rázlocsek naha'ja. Zäto je potrejbnobilou tákfemi csloveki naprej íztoupiti: kíbi vetom delao Bougi na díko, a' fzvojemi narodi pa na zvelicsanye.

Da si se obregno na tako dober clanek Leopola Harija, pa me preseneca. On lepo pove, zakaj pa nismo potem s Hrvati in Srbi en in isti narod, v kolikor smo vsi slovani? Ne moremo biti, ce pa smo se vsi pod razlicno kulturo razvijali. In enako velja za jezik. Poleg tega pa ti ocitno izjava g. Franca Kuzmica, ki je strokovnjak za to podrocje ne pomeni veliko - tvoj problem. Navsezadnje je pa vseeno, saj kakrsni koli argument zavrnes. Eton vs harrow

Če se strinjaš z Leopoldom Harijem, da Prekmurci niso iste narodnosti kot Štajerci in "Kranjci", potem se nimava kaj pogovarjat. --Tong 13:36, 16. februar 2013 (CET)

Tega nikoli nisem trdil. Da me ne bo kdo narobe razumel, da kje Madzare podpiram, ki so imeli razlicne izpade glede tega vprasanja. Se pa strinjam s tem kar zeli povedati, da narod ne nastajajo kar tako. Taksne ideje so lako zelo nevarne - spomnimo se samo anschlusa leta 1938. Avstrijci in Nemci so dobri primer. Pa niso en in isti narod tako kot so nacisti zeleli to dokazovati, ampak so razlicni, saj so se pod razlicno kulturo razvijali. To je to, kar zeli Hari povedati. Za mene je to dobra primerjava kar se tice jezika - nihce ne more trditi da je prekmurscina Slovensko narecje, ce je danasnje Prekmurje bilo vec kot 1000 let vse do 1918 pod Ogrsko - torej niso imeli stika z Slovenci preko Mure in zato je prekmruscina nastajla kot svoj jezik. Saj ti Küzmic v pregovoru lepo pise o tem da Trubar in Dalmatin nista za prekmurce, saj ju ne razumejo. Zato pa on prevaja Novi zakon za prekmruski narod. Eton vs harrow

Küzmič ni pisal za prekmurski narod, temveč za med Muro in Rabo prebivajoče Slovence:

• Kdo bo torej kratil našim med Muro in Rabo prebivajočim Slovencem te svete božje knjige prevajati na svoj jezik, v katerem edinem razumejo Boga, ko jim govori po prerokih in apostolskih pismih?--Tong 14:10, 16. februar 2013 (CET)

In kaj je tukaj nenavadnega? Saj tudi pise da "obraca Novi Zakon na stari szlovenski jezik". Moras paziti edino na to, da on s tem ne misli Slovence kot jih danes razumemo ampak Slovane. DObesedno pise Küzmic takole:

Sto detakkráto nafitn med Mürom í Rábom prebívajoucíim fzlovenom té iz. Bo- ze knige na fzvoj jezik, po íterom ízamom Ii vu fzvoji Prorokov i Apoftolov pífzmaj gucsécsega Bogá razmijo, obracsati ?

On pise SZLOVENOM - s tem misli Slovane, ker takrat Slovenci kot narod niso obstajali (Slovenci se zacnejo oblikovati kot narod - torej s svojo kulturo, nacionalno pripadnostjo itd. komaj po letu 1848) - ni pa dvoma da so na obmocju danasnje Slovenije ziveli ze prej. Zato tudi Trubar pise svoje prve besede v slovenskem jeziku: Vsem Slovencem, gnado, mir milost inu pravo spoznanje Boga po Kristusu Jezusu prosim. S tem se nikakor ne taji moja trditev, da se je Prekmurski jezik razvijal 1000 let brez stikaa z Slovenskim in je zato svoj jezik - oz. da ne bom pretiraval, je knjizni jezik kot del Slovenskega jezika. Vehamentno trditi da je prekmurscina samo narecje je neprimerno in zaljivo. A ti ni jasno da bi prekmurscina potrebovala stik z Slovenci izven Ogrske, ce bi se zelela razviti kot narecje? Tako pa se je sama razvijala pod Ogrsko kulturo, ki jo zanimivo ni v svoji 1000 letni zgodovini iztrebila. Je pa to uspelo tako kot Hari pise, nasim slovenskim bratom, ki se ponasajo pri nas kot faraoni. V majn kot 100 letih je prekmurski jezik na robu izumrtja. To je zalostna resnica. Se pa seveda ne strinjam z nekaterimi iredentisti, ki so trdili da Prekmurci z Slovenci nimajo nic skupnega - ta trditev je nesmiselna. To je bilo kot si rekel zaradi politike po 1. sv vojni. Eton vs harrow

Kaj ti, jaz ali Tong mislimo o statusu prekmurščine je nerelevantno. Važno je, kaj pišejo jezikoslovci in oni pišejo, da je danes narečje. Nihče ji ne oporeka statusa knjižnega jezika v preteklosti, ampak stvari se pač spreminjajo. — Yerpo ^Ha? 14:37, 16. februar 2013 (CET)

Stvari se ne morejo kar tako spremeniti, za njizni jezik je potreno imeti neko poenotenje, tudi slovarji morajo obstajati - Janos Fliszar je recimo leta 1922 spisal Vogrszki-vendiski rêcsnik - vse te stvari prekmurski jezik ima. Jaz se ne mislim vec prepirati o tem. Jaz se ne bom vec vmesaval - tukaj sem zelel napisati samo tisti prvi odstavek, vendar me je TONG izzval, da moram navesti vire za svoje trditve - moje mnenje je da bi bilo vredno opomniti, da trditev o tem, da je prekmurscina samo narecje ni sprejeta med vsemi strokovnjaki. Vi pa se odlocite tako, kot mislite da je prav. Eton vs harrow

Tvoji citati:

• Zdaj znanstveniki ugotavljajo, da je bila prekmurscina vseeno knjizni jezik (Franca Kuzmica) - da ne boš rekel, da ga ignoriram.
• v znameniti knjigi, zgodovinskem romanu "Po sledovih zlatega peresa" katere avtor je gospod skof Smej, sem nasla zanimiv stavek: "Sloveni so prisli priblizno stiristo let pred Madzari v nase kraje," - torej je prekmurscina samostojni slovanski jezik, ki je ostal ziv okrog tisoc let. Vse case se je med tujim jezikom ohranil in komaj sedaj, odkar je nastala leta 1918 drzava Jugoslavija, se spreminja, vedno vec je slovenskih besed, izvirne vse bolj izginjajo. Verjetno bo v doglednem casu izumrla. (Frida Kovac) - tudi nerelevantni citati ti kažejo, da se stvari spreminjajo. --Tong 22:55, 16. februar 2013 (CET)

Prekmurske knjige

Ali so Knige žoltarske, katekizmuš in knige čtenja napisani v osrednji slovenščini? Res, da rabijo izraz "szlovenszki," vendar ta jezik ni osrednja slovenščina. Dončec^pogovor 10:00, 17. februar 2013 (CET)

Seveda ne, osrednja slovenščina ni bila edina slovenščina (zato se ji tudi reče osrednja). --Tong 10:12, 17. februar 2013 (CET)

Za Knige zoltarske pise Terplan: SZLOVENCSENE po Terplan Sandori puczonkom farari. To je seveda t.i. "stari szlovenski" oz. vendski (kot so mu nektari pravili) jezik. Janos Fliszar pise v svojem slovarju: Vogrski-vendiski (vogrski szlovenski, stari szlovenski) recsnik. Eton vs harrow

Pozabiš da članek slovenščina ne kaže na ta jezik, v katerem so napisane tiste knjige, tak pa predloga zapelja bralca. In kak Eton reče ta naziv "szlovenszki" je imel razlikovanje pri ogrskoslovenskih avtorjih, da bi označili razlike. Dončec^pogovor 12:14, 17. februar 2013 (CET)

Članek o slovenščini je zelo skromen in se ne ukvarja z zgodovino knjižnega jezika. Dobro bi bilo dodadi razdelek, ki bi približno sledil [temu], torej upošteval prekmursko standarizacijo, prav tako pa tudi štajersko in koroško književnost. Bolj kot se boglabljam v tematiko, bolj me jezita dve stvari:

1. Dolgoletno ignoriranje vzhodnoslovenskega knjižnega jezika.
2. Nedoslednost terminologije v novejših publikacijah. Prekmurski avtorji so (pretežno na osnovi prekmurske narečne skupine) razvijali knjižni jezik. Knjižni (standardni) jezik je nadnarečna oblika jezika. Če rečemo, da je jezik prekmurske književnosti narečje (prekmurščina), je to znak ignorance in nespoštovanje dela prekmurskih pisateljev, prevajalcev in jezikoslovcev.

Torej: prekmursko narečje je vedno bilo narečje, in živi še danes. Prekmurski knjižni jezik je bil vzhodnoslovenski standard, ki se je razvijal skoraj popolnoma neodvisno od osrednjeslovenskega. Po razpadu Jugoslavije se je na ozemlju slovenije uvedel enoten slovenski knjižni jezik. Na žalost se je pri oblikovanju enotnega standarda vzhodnoslovenski premalo upošteval, kar so Prekmurci upravičeno, a na žalost neuspešno kritizirali. Če se ne diferencira med prekmurščino in prekmurskim knižnim jezikom, je to nedosledno in/ali ignorantno.--Tong 19:15, 17. februar 2013 (CET)

Vendar še vedno ne razumem, kak lahko napišemo v predlogo slovenščino, če ta jezik je druga oblika slovenskega jezika. Res, da članek slovenščina se ne ukvarja z jezikovno zgodovino, ampak kaj je napisano v članku (jezikovne posebnosti), to kaže različno obliko od tistega jezika, v katerem so napisane Knige zsoltárszke. Razen tega prekmurski knjižni jezik je zato nadnarečni, ker je ustvaril zvezo med narečji prekmurščine. Ta knjižni jezik temelji na ravensko-goričko narečje in je posojal elemente iz ostalih narečij. V pravopisu je sledil slovenski in kajkavski knjižni normi. Narečja ljudje govorijo, kaj je v pisavi, tisti je jezik. Knjižni jezik vedno ni pogovorni jezik. Dončec^pogovor 19:34, 17. februar 2013 (CET)

Narečja ljudje govorijo, kaj je v pisavi, tisti je jezik Kje si pa to slišal??? Seveda se lahko piše tudi v narečju, brez da bi narečje postalo jezik. To je potem narečna književnost. In seveda obstajajo tudi narečni časopisi, narečne popevke, narečni filmi, narečna gledališča itd.

Vem, da prekmurska dela niso vsa napisana v istem standardu slovenščine. Prekmurski standard se ni razvijal kontiunitetno, skoraj vsaka nova knjiga je je bil napisana v drugačnem jeziku kot prejšnja. To je bil tudi razlog, zaradi katerega so nekateri raziskovalci zanikali, da je prekmurski knjižni jezik obstajal in so raje govorili o narečnih knjigah. Ena osnovnih značilnosti standarda je, da je obvezujoč in da ga v literaturi in uradni komunikaciji vsi uporabljajo. V infopolju knjiga se napiše v katerem jeziku je knjiga napisana (ne v katerem standardu, narečju ipd. tega jezika je napisana). V uvodu se lahko poveže na prekmursko knjižno normo, pri delih, ki so napisana v narečju, pa se v uvodu poveže na narečje. V infopolju pa nimamo kaj, jezik je pač slovenščina. --Tong 20:47, 17. februar 2013 (CET)

Treba je primerjati današnjo literaturo na območju Mure in Rabe in na drugih krajih, ker književniki v Prekmurju in Porabju trdijo, da oni hočejo nadaljevati prekmursko književnost, ne zato, ker so začeli v drugih pokrajinah v narečju pisati. Dončec^pogovor 21:00, 17. februar 2013 (CET)

France Bevk (Mladinski opus)

Pozdravljeni, bolj nova sem tukaj, tako da upam, da pišem pod pravo rubriko. Najprej se zahvaljem za pomoč pri urejanju članka (France Bevk). Zanima pa me, ali je smiselno podvajati Bevkovo mladinsko bibliografijo. Najlepša hvala za odgovor. LP--Nina Trebovc (pogovor)