Boštanj, Sevnica: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 31: | Vrstica 31: | ||
== "NOB" == |
== "NOB" == |
||
Nemška oblast je v letih [[1941]] in [[1942]] naselila Nemce, zlasti iz [[Kočevje|Kočevskega]] (Kočevarje). Kraj so [[13. oktober|13.10.]] |
Nemška oblast je v letih [[1941]] in [[1942]] naselila Nemce, zlasti iz [[Kočevje|Kočevskega]] (Kočevarje). Kraj so [[13. oktober|13.10.]][[1943]] za dva dni zavzeli [[partizani]], pri tem so opustošili orožniško postajo in [[požar|požgali]] [[grad]]. |
||
==Viri== |
==Viri== |
Redakcija: 00:53, 1. maj 2014
Boštanj, Sevnica | |
---|---|
Koordinati: 46°0′49.58″N 15°16′52.54″E / 46.0137722°N 15.2812611°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Spodnjeposavska regija |
Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
Občina | Sevnica |
Nadm. višina | 215,4 m |
Prebivalstvo | |
• Skupno | 336 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 8294 Boštanj |
Zemljevidi |
Boštanj je naselje v Krajevni skupnosti Boštanj, ki je največja v Občini Sevnica.
Lega
Boštanj leži na desnem bregu Save, jugozahodno od Sevnice. V zadnjih letih se je kraj precej povečal in preoblikoval.
Zgodovina
Poselitev kraja sega v starejšo železno dobo, vas pa je v starih listinah prvič omenjena že v 12. st.
Gospodarstvo
V kraju je stoji HE Boštanj, ena izmed savskih hidroelektrarn zgrajena leta 2006.
Zanimivosti
Na Gavgah, 1 km od Boštanja, je znamenito rastišče rumenega sleča (Rhododendron luteum), ki je velika botanična redkost v vsej srednji Evropi. Rastišče je v gozdu gradna in pravega kostanja. Tla so kisla, pobočja pa nagnjena proti severu in severovzhodu. V bližini je pod cerkvijo na Topolovcu še eno, skromnejše nahajališče.
Krajani so se 30. aprila 2007 v Guinnessovo knjigo rekordov vpisali s postavitvijo najvišjega 43,44 m visokega[1] kresu na svetu.
"NOB"
Nemška oblast je v letih 1941 in 1942 naselila Nemce, zlasti iz Kočevskega (Kočevarje). Kraj so 13.10.1943 za dva dni zavzeli partizani, pri tem so opustošili orožniško postajo in požgali grad.
Viri
- Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Boštanj pri Sevnici), Ljubljana, 1991