Zasavje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 21:24, 22. april 2014

Zasavje je regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi v območju med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino. Glavno središče regije predstavljajo Trbovlje, ki so hkrati tudi največje mesto Zasavja. Regionalna središča so še Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče.

Območje Zasavja se ne ujema z zgodovinskimi deželnimi mejami - južni in zahodni del leži na Kranjskem, severno-vzhodni pa na Štajerskem - in se kot toponim pojavi razmeroma pozno, leta 1928 ga z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede geograf in potopisec Rudolf Badjura.

Industrializacija Zasavja

Zasavje je z odprtjem premogovnikov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku v prvi polovici 19. stoletja med prvimi slovenskimi regijami doživelo industrializacijo, ki jo je spodbudila tudi bližina južne železnice Dunaj-Trst, saj Zidani Most postane leta 1862 z dograditvijo proge do Zagreba in Siska pomembno železniško križišče. Pri iskanju najustreznejše variante poteka južne železnice je bilo odločilno to, da so bile v Zasavju velike zaloge rjavega premoga, ki pa jih zaradi prometne odmaknjenosti niso mogli izkoriščati v zadostni meri, pri Litiji pa so bili rudniki svinca in topilnica železa v Pasjeku. Do leta 1873 je bilo v zasavski industriji vodilno Zagorje ob Savi z državno topilnico cinka in svinca, s steklarno, z opekarno in apnenico. Z ustanovitvijo Trboveljske premogokopne družbe (TPD) se je uveljavilo Trbovlje, kot premogovniško in industrijsko mesto se je začel razvijati tudi Hrastnik.

Danes od vseh rudnikov obratuje le še rudnik v Hrastniku, tudi zanj pa je določen datum zaptja, kljub nasprotovanju lokalnega političnega vrha. Območje se tudi sooča s posledicami, ki jih je pustila težka industrija v krajih. Danes je najbolj zloglasen primer trboveljske cementarne, ki je v lasti francoskega Lafarga.

Znane osebnosti

Iz Zasavja je bil tudi nekdanji slovenski in predsednik Janez Drnovšek, ki je pokopan na zagorskem pokopališču in ima v istem mestu tudi doprsni kip.

Viri

Karmen Sadar ...: Zasavje, Pomurska založba, 1998

Zunanje povezave

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 [[Slika:Regija_Zasavje.png|right|300px|Pet zasavskih občin]]
-'''Zasavje''' je [[regija]] v osrednji [[Slovenija|Sloveniji]], ki obsega [[hrib]]ovit svet ob [[reka|reki]] [[Sava|Savi]] v območju med [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]] in [[Panonska nižina|Panonsko nižino]]. Regionalna središča so [[Litija]], [[Zagorje ob Savi]], [[Trbovlje]], [[Hrastnik]] in [[Radeče]].
+'''Zasavje''' je [[regija]] v osrednji [[Slovenija|Sloveniji]], ki obsega [[hrib]]ovit svet ob [[reka|reki]] [[Sava|Savi]] v območju med [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]] in [[Panonska nižina|Panonsko nižino]]. Glavno središče regije predstavljajo [[Trbovlje]], ki so hkrati tudi največje mesto Zasavja. Regionalna središča so še [[Litija]], [[Zagorje ob Savi]], [[Trbovlje]], [[Hrastnik]] in [[Radeče]].
 Območje Zasavja se ne ujema z [[zgodovina|zgodovinskimi]] [[dežela|deželnimi]] mejami - južni in zahodni del leži na [[Kranjska|Kranjskem]], severno-vzhodni pa na [[Štajerska|Štajerskem]] - in se kot [[toponim]] pojavi razmeroma pozno, leta [[1928]] ga z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede [[geograf]] in potopisec [[Rudolf Badjura]].