Cerkev sv. Jerneja, Ljubljana: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 27: | Vrstica 27: | ||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
Cerkev je prvič omenjena v listinah iz 14. stoletja. 30. oktobra leta 1370 so pred cerkvijo [[Habsburžani]] z [[Beneška republika|Beneško republiko]] podpisali sporazum o vrnitvi [[Trst]]a v zameno za 75,000 zlatnikov. |
Cerkev je prvič omenjena v listinah iz 14. stoletja. 30. oktobra leta 1370 so pred cerkvijo [[Habsburžani]] z [[Beneška republika|Beneško republiko]] podpisali sporazum o vrnitvi [[Trst]]a Benetkam v zameno za 75,000 zlatnikov. |
||
Sprva je cerkev spadala pod [[župnija|župnijo]] [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|sv. Petra]], od konca 11. stoletja pa je bila dodeljena župniji [[župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]]. Leta 1785 je bila dodeljena župniji [[župnija Marijinega oznanenja, Ljubljana|Marijinega oznanenja]]. Ob koncu 16. in začetku 17. stoletja je bila cerkev prizorišče [[protestantizem|protestantskih]] obredov, tako da jo je [[škofija Ljubljana|ljubljanski škof]] [[Tomaž Hren]] [[17. april]]a [[1618]] ponovno posvetil. [[17. april]]a [[1825]] je bila cerkev močno poškodovana v požaru, nakar je bila prizorišče večkratnega obnavljanja. |
Sprva je cerkev spadala pod [[župnija|župnijo]] [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|sv. Petra]], od konca 11. stoletja pa je bila dodeljena župniji [[župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]]. Leta 1785 je bila dodeljena župniji [[župnija Marijinega oznanenja, Ljubljana|Marijinega oznanenja]]. Ob koncu 16. in začetku 17. stoletja je bila cerkev prizorišče [[protestantizem|protestantskih]] obredov, tako da jo je [[škofija Ljubljana|ljubljanski škof]] [[Tomaž Hren]] [[17. april]]a [[1618]] ponovno posvetil. [[17. april]]a [[1825]] je bila cerkev močno poškodovana v požaru, nakar je bila prizorišče večkratnega obnavljanja. |
||
Redakcija: 12:11, 22. april 2014
| Cerkev sv. Jerneja | |
|---|---|
 Cerkev svetega Jerneja v Šiški | |
| 46°3′47″N 14°29′38″E / 46.06306°N 14.49389°EKoordinati: 46°3′47″N 14°29′38″E / 46.06306°N 14.49389°E | |
| Kraj | Spodnja Šiška |
| Država | Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Zgodovina | |
| Status | podružnična cerkev |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivno |
| Uprava | |
| Župnija | Ljubljana - Šiška |
| Dekanija | Ljubljana - Šentvid |
| Nadškofija | Ljubljana |
Ljubljana - Cerkev sv. Jerneja v Šiški | |
| Lega | med Celovško cesto in cesto Pod gozdom Mestna občina Ljubljana |
| RKD št. | 2000 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSDP | 18. julij 2009 |
Cerkev sv. Jerneja (tudi Stara cerkev) v Šiški je rimskokatoliška podružnična cerkev, ki je del župnije Ljubljana - Šiška.
Zgodovina
Cerkev je prvič omenjena v listinah iz 14. stoletja. 30. oktobra leta 1370 so pred cerkvijo Habsburžani z Beneško republiko podpisali sporazum o vrnitvi Trsta Benetkam v zameno za 75,000 zlatnikov.
Sprva je cerkev spadala pod župnijo sv. Petra, od konca 11. stoletja pa je bila dodeljena župniji Ljubljana - Šentvid. Leta 1785 je bila dodeljena župniji Marijinega oznanenja. Ob koncu 16. in začetku 17. stoletja je bila cerkev prizorišče protestantskih obredov, tako da jo je ljubljanski škof Tomaž Hren 17. aprila 1618 ponovno posvetil. 17. aprila 1825 je bila cerkev močno poškodovana v požaru, nakar je bila prizorišče večkratnega obnavljanja.
Z graditvijo nove cerkve, cerkve sv. Frančiška, v 20. letih 20. stoletja je cerkev izgubila svoj pomen, saj je postala premajhna. Danes je tako podružnična cerkev, v kateri se izvaja sveta maša le enkrat tedensko.
Današnji oltarji so delo Matije Bernika, stropna freska pa Janeza Wolfa.
Okolica cerkve je tudi prizorišče tradicionalne Komarjeve nedelje.
Cerkev je bila leta 2009 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena v sklopu Plečnikovih del; slednji je namreč pred drugo svetovno vojno izdelal načrt za popolno preureditev cerkve (pročelja, nov odprt hodnik, uredili stopnišče, zasadili drevje).[2]
Viri in opombe
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2000«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena«. Uradni-list.si.
Glej tudi
Zunanje povezave
