Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Vrstica 50: Vrstica 50:
Poleg cerkve stoji frančiškanski [[samostan]] z vrtom, stisnjenim med Prešernov trg, [[Čopova ulica, Ljubljana|Čopovo]] in [[Nazorjeva ulica, Ljubljana|Nazorjevo ulico]]. V samostanu je znamenita [[frančiškanska knjižnica, Ljubljana|knjižnica]].
Poleg cerkve stoji frančiškanski [[samostan]] z vrtom, stisnjenim med Prešernov trg, [[Čopova ulica, Ljubljana|Čopovo]] in [[Nazorjeva ulica, Ljubljana|Nazorjevo ulico]]. V samostanu je znamenita [[frančiškanska knjižnica, Ljubljana|knjižnica]].


== Zvonovi ==
{| class="wikitable"

!
<nowiki>#</nowiki>
!
Livarna
!
Leto ulitja
!
Teža (kg)
!
Premer (cm)
!
Ton
!
Zvonik
|-
| 1.
| Strojne tovarne in livarne
| 1924
| 2152
| 161
| H°
| vzhodni
|-
| 2.
| Gašper Franchi
| 1720
| 1064
| 132
| d'
| zahodni
|-
| 3.
| Strojne tovarne in livarne
| 1922
| 846
| 114
| e'
| zahodni
|-
| 4.
| Strojne tovarne in livarne
| 1923
| 634
| 107
| fis'
| zahodni
|-
| 5.
| Gašper Franchi
| 1721
| 336
| 92,5
| a'
| zahodni
|}
== Knjižnica ==
== Knjižnica ==


Redakcija: 00:25, 16. april 2014

Cerkev Marijinega oznanjenja
Frančiškani, Ljubljana; pogled iz gradu
Cerkev Marijinega oznanjenja se nahaja v Slovenija
Cerkev Marijinega oznanjenja
Cerkev Marijinega oznanjenja
Geografski položaj v Sloveniji
46°3′7″N 14°30′22″E / 46.05194°N 14.50611°E / 46.05194; 14.50611Koordinati: 46°3′7″N 14°30′22″E / 46.05194°N 14.50611°E / 46.05194; 14.50611
KrajPrešernov trg, Ljubljana
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijMarijino oznanenje
Zgodovina
Statusžupnijska cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivno
ArhitektFranz Goldenstein (1858), Črtomir Mihelj (1992-1993)
Uprava
ŽupnijaLjubljana - Marijino oznanjenje
DekanijaLjubljana - Center
NadškofijaLjubljana
Ljubljana - Cerkev Marijinega oznanjenja
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.1978 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP1. november 2008

Cerkev Marijinega oznanjenja (pogosteje kar Frančiškanska cerkev) je ena izmed najbolj obiskanih ljubljanskih cerkva, morda tudi zaradi svoje lokacije (Prešernov trg). Je samostanska cerkev zraven stoječega frančiškanskega samostana in župnijska cerkev župnije Ljubljana - Marijino oznanjenje.

Zgodovina

Zgrajena je bila v letih med 1646 in 1660 na mestu starejše cerkve sv. Martina, ki so jo zgradili avguštinci. Temeljni kamen je položil ljubljanski škof Tomaž Hren leta 1628, v istem letu je bila tudi posvečena. Leta 1645 so avguštinci v požaru hudo poškodovano cerkev podrli in že leto zatem začeli graditi novo. Ustanovil jo je Konrad baron Ruessenstein, ki je v volilu zapisal, da se zgradi nova cerkev in posveti Marijinemu oznanjenju, v njej pa uredi kapelico po zgledu Marijine cerkve v Loretu. Kapela je bila posvečena leta 1669, cerkev pa leta 1700, posvetil jo je knezoškof Sigmund Krištof grof Herberstein.[2]

Ob koncu 17. stoletja je bil z jožefinskimi reformami avguštinski red ukinjen, v cerkev in samostan pa so se naselili frančiškani, ki imajo v posesti celoten kompleks še danes.

Zvonika sta bila postavljena šele leta 1719. 1785 je bila pri cerkvi ustanovljena predmestna župnija Marijinega oznanjenja.

Arhitektura

Cerkev je zasnovana kot zgodnjebaročna enoladijska bazilika z dvema vencema stranskih kapel. Fasada je obrnjena proti reki, členijo pa jo mogočni pilastri. Srednji del fasade se dviga nad stranska in je zaključena s trikotnim čelom, ki ga na obeh straneh podpirata dve voluti. Do vhoda vodi triramno stopnišče, ki je bilo izvedeno ob regulaciji trga v prvi polovici 19. stoletja. Srednja in stranski rami so polkrožne iz z ograjo ter zasaditvijo zapirajo prostor med ramami. Leta 1858 je bila cerkvena fasada popolnoma prenovljena in poslikana z Goldensteinovo fresko. Leta 1883 so jo zamenjali z Wolfovo. Potres je cerkvi bolj ali manj prizanesel, zato prenova ni posegla v njeno osnovno obliko.

Baročni glavni oltar je izdelal Francesco Robba; stranske kapele in strop je v 19. stol. okrasil s freskami najprej Matevž Langus, v 30. letih 20. stol. pa je strop na novo poslikal impresionist Matej Sternen.

Poleg cerkve stoji frančiškanski samostan z vrtom, stisnjenim med Prešernov trg, Čopovo in Nazorjevo ulico. V samostanu je znamenita knjižnica.

Zvonovi

#

Livarna

Leto ulitja

Teža (kg)

Premer (cm)

Ton

Zvonik

1. Strojne tovarne in livarne 1924 2152 161 H° vzhodni
2. Gašper Franchi 1720 1064 132 d' zahodni
3. Strojne tovarne in livarne 1922 846 114 e' zahodni
4. Strojne tovarne in livarne 1923 634 107 fis' zahodni
5. Gašper Franchi 1721 336 92,5 a' zahodni

Knjižnica

Glavni članek: Frančiškanska knjižnica, Ljubljana.

Prva knjižnica je delovala v prvotnem samostanu redovnikov manjših bratov sv. Frančiška Asiškega, ki je bil na Vodnikovem trgu, že od leta 1235. Zdajšnjo je ustanovil Žiga Škerpin (1689–1755) v sredini 18. stoletja. Ob potresu je bila podrta. Na novo je bila zgrajena po projektu arhitekta Raimunda Jeblingerja. Notranja oprema je bila izdelana ob koncu 19. stoletja.

Knjižnica ima 70.000 knjižnih izvodov zgodovinske vrednosti, iluminirane rokopise in inkunabule, od tega kar 30.000 enot izpred leta 1800.

Viri in sklici

  1. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1978«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. ↑ Breda Mihelič, Ljubljana PREŠERNOV TRG V LJUBLJANI: [1]

Glej tudi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana.

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cerkev_Marijinega_oznanjenja,_Ljubljana&oldid=4186661«