Galeb (ladja): Razlika med redakcijama
Prevod članka (Galeb) v nemškem jeziku |
(ni razlike)
|
Redakcija: 17:17, 14. april 2014
| Galeb | ||
|---|---|---|
| ||
| Podatki o ladji | ||
| Zastava | ||
| Druga imena ladje |
| |
| Tip ladje | tovorna ladja, pomožna križarka, minopolagalka, državniška/predsedniša ladja | |
| Ladjedelnica | Ansaldo, Genova | |
| Splavitev | 1938 | |
| Trenutno nahajališče | Reka | |
| Mere | ||
| Dolžina | 117 m | |
| Širina | 15,13 m | |
| Ugrez | maks. 5,7 m | |
| Izpodriv | 3.667 ton | |
| Pogon | ||
| Motor | dizelski motor | |
| Moč | 2500 km (1839 kW) | |
| Hitrost | maks. 18,5 vozlov (34 km/h) | |
| Oborožitev od leta 1952 | ||
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
Galeb je bila od leta 1952 do leta 1980 državniška ladja SFRJ oz. predsedniška ladja jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Leta 1938 je bila zgrajena kot tovorna ladja (ladja hladilnik) razreda RAMB z imenom RAMB III. Že v drugi svetovni vojni je postala pomožna križarka italijanske mornarice, nato pa bila še s strani nemške vojne mornarice predelana v minopolagalca in preimenovana v Kiebitz. Novembra 1944 je bila potopljena pred reškim pristaniščem. Po vojni je ladjo jugoslovanska mornarica dvignila na površje in predelala v šolsko ladjo.
Zgodovina
Tovorna ladja Ramb III
Splovljena je bil leta 1938 kot tovorna ladja pod imenom RAMB III v genovski ladjedelnici Ansaldo. Bila je tretja od štirih enako zgrajenih ladij za italijansko podjetje Regia Azienda Monopoli Banane (od tukaj tudi akronim imena ladje RAMB), ki se je ukvarjalo z uvozom banan v Evropo iz italijanskih kolonij vzhodne Afrike. Ladje so bile grajene tako, da so jih lahko v primeru vojne na hitro predelali v pomožne križarke.
Pomožna križarka RAMB III
Ladja RAMB III nikoli ni plula v vzhodno Afriko. Ko je 10. junija 1940 Italija vstopila v drugo svetovno vojno, je bila zasidrana v Tarantu in bila rekvirirana s strani italijanske marine in prav tako kot njene tri sestrske ladje predelana v pomožno oz. zaščitno ladjo. Oborožena je bila z dvema 12 cm topovoma in osmimi 13,2 mm protiletalskimi mitraljezi. Ognjeni krst je doživela že 12. novembra 1940. Med britanskim napadom na italijansko vojno mornarico v pristanišču Taranto (napad na Taranto), je Kraljeva vojna mornarica poslala floto križark v južni del Jadranskega morja. Floto so sestavljalle tri lahke križarke HMS Ajax, HMS Orion in HMAS Sydney in dva rušilca HMS Nbia in HMS Mohawk. Kmalu po polnoči je flota na otrantskih vratih naletela na mali italijanski konvoj, ki je bil na poti iz Valone v Brindisi. Konvoj so sestavljale štiri tovorne ladje Capo Vado, Catalani, Antonio Locatelli in Premuda, poleg pa sta bile za zaščito še ladji RAMB III in torpedni čoln Nicola Fabrizi. RAMB III je izstrelila 19 salv in pobegnila, medtem pa je torpedovka Nicola Fabrizi napadela nasprotnika, vendar je bila pri tem zadeta in onesposobljena za bojevanje, a je še vedno lahko ušla. Britanci so potopili vse štiri tovorne ladje. Italijanska torpedna čolna Curtatone in Solferino sta tekom dneva rešila 140 preživelih. 36 mož, vključno z padlimi na ladji Nicola Fabrizi, je izgubilo življenje.
30. maja 1941 je bila v pristanišču v Bengaziju ladja RAMB III torpedirana s strani britanske podmornice HMS Triumph torpediert in potopljena. Italijanska marina je ladjo dvignila na površino in odvlekla do Trsta, kjer so jo popravili.
Minopolagalec Kiebitz
9. septembra 1943 je bila še ne polno pripravljena ladja v Trstu zasežena s strani nemške vojne mornarice. Februarja 1944 je po ukazu kapitana korvet Hansmanna služila kot minopolagalec Kiebitz. Od marca do novembra leta 1944 je Kiebitz položil, deloma skupaj z minopolagalcem Fasana, več kot 5000 min po Jadranskem morju. 4 novembra je ladja pri vračanju zašla na svojo položeno mino pri Anconi. Kljub temu je bila še vedno zmožna pripluti do Reke, kjer je bila naslednji dan v zračnem napadu potopljena s strani Američanov.
Predsedniška ladja Galeb
Po vojni je bila ladja ponovno dvignjena na površino, popravljena in od leta 1952 bila v uporabi kot državniška oz. predsedniška ladja Josipa Broza Tita. Tito je bil znan po strahu pred letenjem in je preplul skupaj 86.000 navtičnih milj. Oprema na ladji je bila razkošna. Na svojih »miroljubnih in prijateljskih misijah« je vzel s seboj ladijski orkester in pevca.
Med jugoslovansko vojno je bila ladja privezana na črnogorski obali in bila izropana. Leta 2001 je črnogorska vlada prodala ladjo kot pol-razbitino za 750.000 dolarjev grškemu ladjarju John Paul Papanicolaou, ki je dal ladjo drago restavrirat v eni hrvaški ladjedelnici. Kmalu zatem so jo hrvaške oblasti razglasile za nacionalno dediščino in tako ni mogla več zapustiti države. Leta 2010 jo je mesto Reka odkupilo za 150.000 dolarjev, kjer bo prirejena v muzejsko ladjo.
Pomembni gosti ladje
|