Cerkev Marijinega vnebovzetja, Globasnica: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
novo - iz de wiki
 
m pp uvod
Vrstica 2: Vrstica 2:
[[Slika:Globasnitz Totenleuchte und Karner 19062007 31.jpg|thumb|Mrliška svetilka (poznogotski svetilnik) in kostnica na pokopališču]]
[[Slika:Globasnitz Totenleuchte und Karner 19062007 31.jpg|thumb|Mrliška svetilka (poznogotski svetilnik) in kostnica na pokopališču]]


'''Župnijska cerkev''' v [[Globasnica|Globasnic]]i na Koroškem (Avstrija) je posvečen na praznik '''Marijinega vnebovzetja'''. Cerkev je bila sprva lastniška cerkev ((lat. ''ecclesia propria'' ali ''propriae hereditatis'') Juneckerjev, potem je Spannheimerjev in je leta 1265 prišla pod okrilje opatije v [[Dobrla vas|Dobrli vasi]] (''Eberndorf''). Kot župnija Globasnice je prvič omenjena leta 1296.
'''Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja''' v [[Globasnica|Globasnic]]i na Koroškem (Avstrija) je posvečen na praznik [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]]. Cerkev je bila sprva lastniška cerkev (lat. ''ecclesia propria'' ali ''propriae hereditatis'') Juneckerjev, potem je Spannheimerjev in je leta 1265 prišla pod okrilje opatije v [[Dobrla vas|Dobrli vasi]] (''Eberndorf''). Kot župnija Globasnice je prvič omenjena leta 1296.


== Opis ==
== Opis ==
Vrstica 23: Vrstica 23:


== Literatura ==
== Literatura ==
* Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten. Anton Schroll, Wien 2001, ISBN 3-7031-0712-X, S. 197 f.
* Dehio-Handbuch. ''Die Kunstdenkmäler Österreichs''. Kärnten. Anton Schroll, Wien 2001, ISBN 3-7031-0712-X, S. 197 f.
* Wilhelm Deuer: Jauntaler Kulturwanderungen - Ein kunstgeschichtlicher Begleiter durch den Bezirk Völkermarkt. Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 2001, ISBN 3-85366-977-8, S. 70 f.
* Wilhelm Deuer: ''Jauntaler Kulturwanderungen - Ein kunstgeschichtlicher Begleiter durch den Bezirk Völkermarkt''. Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 2001, ISBN 3-85366-977-8, S. 70 f.


== Zunanje povezave ==
{{zbirka|Pfarrkirche Globasnitz}}
{{zbirka|Pfarrkirche Globasnitz}}



Redakcija: 21:05, 13. april 2014

Župnijska cerkev Marije Vnebovzete
Mrliška svetilka (poznogotski svetilnik) in kostnica na pokopališču

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Globasnici na Koroškem (Avstrija) je posvečen na praznik Marijinega vnebovzetja. Cerkev je bila sprva lastniška cerkev (lat. ecclesia propria ali propriae hereditatis) Juneckerjev, potem je Spannheimerjev in je leta 1265 prišla pod okrilje opatije v Dobrli vasi (Eberndorf). Kot župnija Globasnice je prvič omenjena leta 1296.

Opis

Cerkev in zvonik sta v osnovi romanska, v času gotike preoblikovana in leta 1946 podaljšana za en obok proti zahodu. Dvostopenjski oporniki, ki podpirajo prezbiterij (kor), so bili zgrajeni leta 1300. Zvonik na južni strani ladje ima biforna okna in se ponašajo s koničasto dvokapno krono. Zahodno od zvonika je gotska kapela, severno od kora je zakristija z baročnim oratorijem.

V prezbiteriju so odkrili stenske poslikave mojstra Petra iz Velikovca: starejši sloj s figurami apostolov Pavla in Jakoba iz prve polovice 14. stoletja, mlajša je upodobitev svetega Tilna in Florijana, kakor tudi ustanovitelja Petra Seyterja iz leta 1467.

Oprema

Baročni glavni oltar je ustvaril v letih 1770-1771 Johann Georg Mersy. V osrednji niši je kip Marije z detetom. Tu so še so kipi apostolov Petra in Pavla. Skupino tvori predstavitev Svetega Duha in lik Boga Očeta obdan z puti.

Dva stranska oltarja sta bila ustvarjena leta 1770. Na oltarju na levi je sv. Katarina in sv. Margareta je prikazana na desni. Rokokojski oltar iz leta 1760 v južni kapeli nosi kip svete Barbare, ki jo obdajata sv. Apolonija in Lucija. Kropilnik pred južno kapelo je iz obdobja rimske grobnice.

Druga oprema so še kipi svetega Janeza Nepomuka in usmiljeni možje in poznogotski krstilnik.

Kostnica (Karner)

Kostnica stoji severno od cerkve in je romanska rotunda z lesenim zvonikom nad stožčasto streho in podkvasto apsido. Na zunanji strani zidu so obeski Peccia Ingenua z doprsnimi kipi in napisi iz preloma prvega v drugo stoletje. Poslikava s štirimi plemiči iz 16. stoletja bi lahko bila del scene križanja. V notranjost vodijo obokana vrata, notranjost je rebrasto obokana, pobarvana z zgodnje baročnimi viticami, figurami nadangelov Mihaela in Gabriela in križanega z donatorji.

Svetilnik

Poznogotski svetilnik iz zgodnjega 16. stoletja je sestavljen iz tabernaklja na osmerokotnega stebra z obokanimi odprtinami.

Literatura

  • Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten. Anton Schroll, Wien 2001, ISBN 3-7031-0712-X, S. 197 f.
  • Wilhelm Deuer: Jauntaler Kulturwanderungen - Ein kunstgeschichtlicher Begleiter durch den Bezirk Völkermarkt. Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 2001, ISBN 3-85366-977-8, S. 70 f.

46°33′27″N 14°42′07″E / 46.5574°S 14.7019°V / 46.5574; 14.7019