Scenarist: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m nadomeščeni copyvio sliki |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika: |
[[Slika:Musée des arts et métiers - Corona typewriter.jpg|250px|okvir|desno|Eden izmed prvih pisalnih strojev na katerih so bili napisani scenariji.]] |
||
'''Scenaríst''' je [[pisatelj]], ki se ukvarja s pisanjem [[scenarij]]ev, bodisi za [[gledališka igra|gledališke igre]], bodisi [[televizijska oddaja|televizijske]], [[radijska oddaja|radijske oddaje]] ali [[film]]e. Scenarij je lahko scenaristovo izvirno delo, ali pa le priredba knjižne predloge. Scenarij je lahko napisan tudi v obliki biografije ([[biografski film]]), kar pomeni, da scenarist napiše igro povzeto ali navdihnjeno po resničnih dogodkih ali pa delno povzeto po resničnih dogodkih o neki resnični zgodovinski osebi oziroma dogodku. Če zgodba govori o zgodovinski osebi, ni nujno da ta oseba še živi. |
'''Scenaríst''' je [[pisatelj]], ki se ukvarja s pisanjem [[scenarij]]ev, bodisi za [[gledališka igra|gledališke igre]], bodisi [[televizijska oddaja|televizijske]], [[radijska oddaja|radijske oddaje]] ali [[film]]e. Scenarij je lahko scenaristovo izvirno delo, ali pa le priredba knjižne predloge. Scenarij je lahko napisan tudi v obliki biografije ([[biografski film]]), kar pomeni, da scenarist napiše igro povzeto ali navdihnjeno po resničnih dogodkih ali pa delno povzeto po resničnih dogodkih o neki resnični zgodovinski osebi oziroma dogodku. Če zgodba govori o zgodovinski osebi, ni nujno da ta oseba še živi. |
||
==Scenarist kot poklic== |
==Scenarist kot poklic== |
||
[[Slika: |
[[Slika:Writers Guild of America strike.png|300px|okvir|levo|Stavka članov Združenja ameriških scenaristov (Writers Guild of America - WGA) leta 2007]] |
||
Scenarist je tako imenovani svobodni ({{jezik-en|freelance}}) poklic <ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|year=2009|month=April|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref>. Poklic scenarista ne zahteva formalne izobrazbe, potrebno pa je biti dober pripovedovalec z inovativnimi idejami in veliko domišljije. Scenaristi niso nikoli redno zaposleni, razen v primerih [[televizija|televizijske]] ali [[radio|radijske]] produkcije, kjer so lahko zaposleni z rednim delovnim časom in pišejo za televizijske ali radijske oddaje, navadno so pogodbeno zaposleni. Večina, če ne vsi scenaristi svojo kariero pričnejo graditi s pisanjem t.i. [[Špekulacijski scenarij|špekulacijskih scenarijev]] ({{jezik-en|spec-ulation script}}), kar pomeni da za končan scenarij ne bodo nujno prejeli plačila ali kakršnekoli nagrade. <ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|year=2009|month=April|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref> Velikokrat pa se tudi zgodi, da scenaristu scenarija ne uspe prodati, če pa mu že uspe, pa ni nujno da je film posnet po njegovi predlogi, zgodbi oziroma scenariju. Glavna stvar, ki loči profesionalnega scenarista od amaterskega je, da profesionalne scenariste navadno zastopajo [[Literarna agencija|literarne agencije]], amaterski pa so manj izkušeni in jih nihče ne zastopa, zato težje prodajo svoja dela. Amaterski scenaristi, gledano v praksi, potrebujejo več let, da prodrejo v [[Zabavna industrija|zabavno industrijo]] in da uspejo. |
Scenarist je tako imenovani svobodni ({{jezik-en|freelance}}) poklic <ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|year=2009|month=April|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref>. Poklic scenarista ne zahteva formalne izobrazbe, potrebno pa je biti dober pripovedovalec z inovativnimi idejami in veliko domišljije. Scenaristi niso nikoli redno zaposleni, razen v primerih [[televizija|televizijske]] ali [[radio|radijske]] produkcije, kjer so lahko zaposleni z rednim delovnim časom in pišejo za televizijske ali radijske oddaje, navadno so pogodbeno zaposleni. Večina, če ne vsi scenaristi svojo kariero pričnejo graditi s pisanjem t.i. [[Špekulacijski scenarij|špekulacijskih scenarijev]] ({{jezik-en|spec-ulation script}}), kar pomeni da za končan scenarij ne bodo nujno prejeli plačila ali kakršnekoli nagrade. <ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|year=2009|month=April|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref> Velikokrat pa se tudi zgodi, da scenaristu scenarija ne uspe prodati, če pa mu že uspe, pa ni nujno da je film posnet po njegovi predlogi, zgodbi oziroma scenariju. Glavna stvar, ki loči profesionalnega scenarista od amaterskega je, da profesionalne scenariste navadno zastopajo [[Literarna agencija|literarne agencije]], amaterski pa so manj izkušeni in jih nihče ne zastopa, zato težje prodajo svoja dela. Amaterski scenaristi, gledano v praksi, potrebujejo več let, da prodrejo v [[Zabavna industrija|zabavno industrijo]] in da uspejo. |
||
Redakcija: 21:27, 11. april 2014
Scenaríst je pisatelj, ki se ukvarja s pisanjem scenarijev, bodisi za gledališke igre, bodisi televizijske, radijske oddaje ali filme. Scenarij je lahko scenaristovo izvirno delo, ali pa le priredba knjižne predloge. Scenarij je lahko napisan tudi v obliki biografije (biografski film), kar pomeni, da scenarist napiše igro povzeto ali navdihnjeno po resničnih dogodkih ali pa delno povzeto po resničnih dogodkih o neki resnični zgodovinski osebi oziroma dogodku. Če zgodba govori o zgodovinski osebi, ni nujno da ta oseba še živi.
Scenarist kot poklic
Scenarist je tako imenovani svobodni (angleško freelance) poklic [1]. Poklic scenarista ne zahteva formalne izobrazbe, potrebno pa je biti dober pripovedovalec z inovativnimi idejami in veliko domišljije. Scenaristi niso nikoli redno zaposleni, razen v primerih televizijske ali radijske produkcije, kjer so lahko zaposleni z rednim delovnim časom in pišejo za televizijske ali radijske oddaje, navadno so pogodbeno zaposleni. Večina, če ne vsi scenaristi svojo kariero pričnejo graditi s pisanjem t.i. špekulacijskih scenarijev (angleško spec-ulation script), kar pomeni da za končan scenarij ne bodo nujno prejeli plačila ali kakršnekoli nagrade. [1] Velikokrat pa se tudi zgodi, da scenaristu scenarija ne uspe prodati, če pa mu že uspe, pa ni nujno da je film posnet po njegovi predlogi, zgodbi oziroma scenariju. Glavna stvar, ki loči profesionalnega scenarista od amaterskega je, da profesionalne scenariste navadno zastopajo literarne agencije, amaterski pa so manj izkušeni in jih nihče ne zastopa, zato težje prodajo svoja dela. Amaterski scenaristi, gledano v praksi, potrebujejo več let, da prodrejo v zabavno industrijo in da uspejo.
Ena izmed večjih bojazni tega poklica pa je, da v primeru odkupa avtorskih pravic scenarija lahko kupec (kot studio ali produkcijsko podjetje) najame novega avtorja scenarista, ki bi lahko prevzel naziv prvotnega avtorja, ki je v prvi vrsti napisal scenarij. Zato se v takšnih primerih podpišejo avtorske pogodbe, ki med drugim tudi vsebujejo člene, ki govorijo o nazivih in scenarističnih popravkih. Edini način da se avtor lahko zavaruje je, da s partnerjem sklene avtorsko pogodbo in se zaščiti pred nepotrebnimi tožbami in pravnimi zapleti s strani sebe ali nevede, celo kupca.
Scenarist lahko poleg scenarija proda tudi zgodbo, ideje, predloge. Na tako imenovanih ”festivalih scenaristov in pisateljev″, konvencijah in drugih dogodkih kjer se zbirajo literati, si delijo izkušnje in mnenja se lahko tudi zgodi, da komu uspe prodati svoje delo saj ti veliki dogodki privabijo producente in literarne agente, kateri iščejo nove talente in dela, v katerih bi lahko bili zainteresirani.[1]
Ker je filmski trg tako zelo subjektiven in hitro spreminjajoč, se dogajajo izjeme, ki čez čas postanejo navada. Zgodba in scenarij se načeloma prodajata v paketu, vendar nič malokrat pa se je že zgodilo, da se je zgodba prodala, scenarij pa ne.[2]
V Sloveniji se letno posname okoli petnajst celovečernih filmov [3]. Slovenski scenaristi brez redne zaposlitve samo s pisanjem scenarijev ne morejo preživeti. Redko jim uspe prodati scenarij, velikokrat pa se zgodi, da so odgovorni za nastanek novega filma, torej ti scenaristi igrajo še vlogo režiserja, producenta ali obojega. V takšnih primerih je tudi večja možnost, da za svoje delo prejmejo plačilo saj na honorarje ali odkupe pravic za zgodbo ali scenarij ne morejo vedno računati.
Glej tudi
Viri
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Ferguson, Brooks (17). »Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay«. Psychology and Marketing. 26 (5): 428. doi:10.1002/mar.20281.
{{navedi časopis}}: Preveri datumske vrednosti v:|date=in neujemanje|year=/|date=(pomoč); Prezrt neznani parameter|month=(pomoč) - ↑ Michael Hauge (1. julij, 2011). »Writing Screenplays That Sell«. Scenaristika. Pridobljeno 1. julij 2012.
{{navedi novice}}: Preveri datumske vrednosti v:|date=(pomoč) - ↑ Slovenski filmski center, Lidija Zajec (Julij, 2012). »'Statistični podatki SFC 2009-2011« (PDF). Statistični podatki. Pridobljeno Julij 2012.
{{navedi novice}}: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=in|date=(pomoč)
