Prečrkovanje: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 53 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q134550
MGTom (pogovor | prispevki)
Prečrkovanje v slovenščino po pravilih SSKJ
Vrstica 47: Vrstica 47:
| {{IPA|[bʌˈɾʲis nʲɪkʌˈɫajɪvʲɪʧʲ ˈjelʲʦɨn]}}
| {{IPA|[bʌˈɾʲis nʲɪkʌˈɫajɪvʲɪʧʲ ˈjelʲʦɨn]}}
|}
|}
==Prečrkovanje v slovenščino po pravilih SSKJ==
[[Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovar slovenskega knjižnega jezika]] v izdaji SAZU leta [[2001]] vsebuje v ''Pravilih''<ref>[http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf SSKJ 2001 Pravila], (stran 144, poglavje ''Pisave za posamezne jezike'') pridobljeno 2014-04.04</ref> navodila za prečrkovanje iz različnih jezikov.

Osnovno pravilo za pisanje tujih imen v slovenskih besedilih je, da pri [[Latinična pisava|latiničnih pisavah]] čim bolj ohranjamo prvotno obliko; pri tem pa v praksi moramo upoštevati nabor znakov [[Slovenska abeceda|slovenske abecede]]. Pri nelatiničnih črkovnih pisavah ([[cirilica]], [[Grška abeceda|grška p.]], [[Arabska pisava|arabska p.]]) so delno uporabne prečrkovalne tabele, pogosto pa se tudi tu zatečemo k slovenskemu približku izgovora.

Pravila prečrkovanja po SSKJ imajo dve varianti:
* prečrkovanje zaradi omejitve obsega slovenske abecede, ([[Tipografija|tipografska]] omejitev)
* domačenje imen in pojmov.

V [[digitalna doba|digitalni dobi]] tipografske omejitve praktično izginjajo. tiskanje in predstavitev v elektronski obliki omogoča zelo širok nabor znakov. Sistem [[Unicode]] vsebuje obsežne tabele znakov, ki omogočajo zapis (kodiranje) 1.112.064 različnih znakov, vključno z okoli 70.000 pismenkami [[Kitajska pisava|kitajske]] in [[japonska pisava|japonske pisave]].

Prečrkovanje je potrebno predvsem zaradi lažjega dojemanja bralcev. Vendar so slovenska pravila in navade pisanja do bralcev zahtevna, saj pri pisanju imen iz jezikov, ki uporabljajo latinico, zahtevajo za pravilno izgovorjavo poznavanje pravil izgovorjave vsaj za vse evropske jezike.


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 53: Vrstica 65:
* [[Wade-Gilesovo prečrkovanje]]
* [[Wade-Gilesovo prečrkovanje]]
* [[Hepburnovo prečrkovanje]]
* [[Hepburnovo prečrkovanje]]

==Viri in opombe==
{{sklici}}


[[Kategorija:Jezikoslovje]]
[[Kategorija:Jezikoslovje]]

Redakcija: 02:02, 4. april 2014

Prečrkovánje je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo. Za narode, ki pišejo z latinico, je najbolj aktualno latinično prečrkovanje - to je spreminjanje neke tuje pisave v latinico.

Izraz prečrkovanje po navadi enačimo s tujko transkripcija oziroma transliteracija. Pri tem ločimo naslednji pomenski odtenek:

  • transliteracija pomeni prečrkovanje, kjer eni črki (ali skupini črk) iz prve pisave ustreza vedno ista črka (ali skupina črk) iz druge pisave. Zgled za táko prečrkovanje najdemo v srbščini: vsaki črki srbske cirilice ustreza točno določena črka srbske latinice - gajice.
  • transkripcija pomeni prečrkovanje bolj na splošno, tudi če pri tem določeno črko v različnih situacijah nadomestimo z različnimi črkami druge pisave. Transkripcija je manj natančna kot translitercija, vendar pa po navadi bolj ustreza navadam bralcev v ciljnem jeziku. Poseben primer je mednarodna fonetična transkripcija (IPA).

Številni narodi, ki ne uporabljajo latinice, so izdelali natančna navodila za prečrkovanje svojega jezika v latinico, vendar pa drugi narodi tega pogosto ne upoštevajo. Za zgled si oglemo različne načine prečrkovanja imena znanega ruskega politika:

Zgled transkripcije
Originalni zapis imena (v cirilici) Борис Николаевич Ельцин
Uradna transliteracija ISO 9 (GOST 7.79-2000) Boris Nikolaevič Elʹcin
Slovenska transkripcija Boris Nikolajevič Jelcin
Angleška transkripcija Boris Nikolayevich Yeltsin
Francoska transkripcija Boris Nikolaïevitch Ieltsine
Nemška transkripcija Boris Nikolajewitsch Jelzin
Madžarska transkripcija Borisz Nyikolajevics Jelcin
Poljska transkripcija Borys Nikołajewicz Jelcyn
Španska transkripcija Boris Nikoláyevich Yeltsin
Arabska transkripcija بوريس نيكولايفتش يلتسن (translit.: Būrīs Nīkūlāyafitsh Yīltsin)
Hebrejska transkripcija בוריס ניקולאיביץ' ילצין (translit. bwrjs njḳwlʾjbjṣ' jlṣjn)
IPA fonetična transkripcija [bʌˈɾʲis nʲɪkʌˈɫajɪvʲɪʧʲ ˈjelʲʦɨn]

Prečrkovanje v slovenščino po pravilih SSKJ

Slovar slovenskega knjižnega jezika v izdaji SAZU leta 2001 vsebuje v Pravilih[1] navodila za prečrkovanje iz različnih jezikov.

Osnovno pravilo za pisanje tujih imen v slovenskih besedilih je, da pri latiničnih pisavah čim bolj ohranjamo prvotno obliko; pri tem pa v praksi moramo upoštevati nabor znakov slovenske abecede. Pri nelatiničnih črkovnih pisavah (cirilica, grška p., arabska p.) so delno uporabne prečrkovalne tabele, pogosto pa se tudi tu zatečemo k slovenskemu približku izgovora.

Pravila prečrkovanja po SSKJ imajo dve varianti:

  • prečrkovanje zaradi omejitve obsega slovenske abecede, (tipografska omejitev)
  • domačenje imen in pojmov.

V digitalni dobi tipografske omejitve praktično izginjajo. tiskanje in predstavitev v elektronski obliki omogoča zelo širok nabor znakov. Sistem Unicode vsebuje obsežne tabele znakov, ki omogočajo zapis (kodiranje) 1.112.064 različnih znakov, vključno z okoli 70.000 pismenkami kitajske in japonske pisave.

Prečrkovanje je potrebno predvsem zaradi lažjega dojemanja bralcev. Vendar so slovenska pravila in navade pisanja do bralcev zahtevna, saj pri pisanju imen iz jezikov, ki uporabljajo latinico, zahtevajo za pravilno izgovorjavo poznavanje pravil izgovorjave vsaj za vse evropske jezike.

Glej tudi

Zgledi prečrkovanja:

Viri in opombe

  1. SSKJ 2001 Pravila, (stran 144, poglavje Pisave za posamezne jezike) pridobljeno 2014-04.04