Bruno Urh

Bruno Urh, slovenski arhitekt, pisatelj, pesnik, dramatik, alpinist.

Arhitektura

V svetu velja za utemeljitelja arhitekturne smeri Holotecture® (1991), pri kateri sodobni materiali uporabljeni na površinah (refleksno steklo, digitalni displayi in hologrami) presegajo otrplost hiš in spreminjajo razmerja med dinamičnim opazovalcem in statično hišo v dinamično hišo in statičnega opazovalca.

Projektira in nadzira tako zahtevne objekte, kot drobne oblikovalske izdelke. Ukvarja se s pisanjem strokovne literature, ki jo zna približati tudi bralcu, ki ni nujno iz stroke. Že petnajst let samostojno vodi projekte. V njegovem biroju se je zvrstil cel kup mladih arhitektov, ki danes ustvarjajo tako v Los Angelesu (Vladimir Ristić), kot v Rusiji (Dražen Smokovič), ali pa v Londonu (Maja Kovačič). S svojim pedagoškim pristopom je svoje ideje tudi preko sodelavcev ponesel v svet. Hkrati pa priznava, da se vsak dan kaj novega nauči od svojih sodelavcev.

Nekaj njegovih del: Mestni vodnjak v Kočevju skupaj z akad. kiparjem Stanetom Jarmom 1995, kubistično božje znamenje na mestnem pokopališču v Kočevju skupaj z akad. kiparjem Stanetom Jarmom 1996, Trgovinski center Rutar v Ljubljani 2000 in 2006, Veronikin trikotnik - holotekturni večstanovanjski objekt ob Gaju v Kočevju 2007, Nacionalni forenzični laboratorij v Ljubljani 2014.

• Je pisec naslednjih knjig o arhitekturi: Arhitektura in telepatija kot prapočeli komunikacije 1989, Holotecture® 1993, Arhitekt in kralj 2002, Arhitektova Trilema 2004, Filozofija arhitekture 2005, na spletu pa svojim strankam in znancem redno pošilja nastajajoči Urhov arhitekturni priročnik, ki na humoren način jasno riše meje med arhitekturo in naivnim gradbeništvom, ki mu pravi tudi kataložna arhitektura.

• Je pisec več slovenskih člankov o arhitekturi: Hologram, uvod v holografijo gledališča, Maska, revija za gledališče, ples, opero, februar-maj 1993, Holotektura -- velesodobna arhitektura, Ampak, februar-marec 2009, Realnost virtualne realnosti v arhitekturi, Ampak, november-december 2010 in je kot utemeljitelj smeri Holotecture ter kot pionir uporabe hologramov v arhitekturi večkrat omenjen v tuji strokovni literaturi in na omrežju: Interferenzen, Zeitschrift der Deutschen Gesellschaft fuer Holografie, 2. Jahrgang, Nr. 3, III. Quartal 1991 v članku Holografie und Architektur, Nr. 4, v članku Solarpavilion -- Projekvorstellung, Nr. 1, 1994 predstavljen kot novi član Nemške družbe za holografijo. Omenjen je v reviji Profil, Das Architektur-Magazin, oktobra 1993 (www.holonet.khm.de, www.mediascape.info/ms_zagreb/DATEN/public_html/1993/orazem.html, http://digitalarchitecture.wikispaces.com). Objavlja članke v tuji strokovni literaturi: Holography as a Regenerator of Architecture v SPIE, Holographics International '92, 1992, Imperial College of Science, Technology and Medicine, London UK, str. 447-452 in v SPIE, Nonconventional Optical Imaging Elements, 1993, Rokosowo, Poland, str. 195-199 (www.adsabs.harvard.edu, http://spie.org/x648.html?product_id=56279&showAbstracts=true).

Poezija

• Bruno Urh je izdal dve pesniški zbirki, ki ju je uredila Tina Majcen: Arhe' 2005, Astrahan 2006. Pesniško zbirko Arhitekturna pesem 2008 je uredila Eva Vrbnjak. Prevedel je pesem Krokar november 2007 Edgarja Allana Poea. Prevedel je pesem Barbara februar 2009 Jacquesa Preverta. Leta 2011 je izdal pesniško zbirko Ljubljanske pesmi. Leta 2013 je prevedel Okroglo pesem Friedricha Nietzscheja.

Dramatika

• V drami Gradbišče 2007, ki jo je uredila Vanda Novak, grobemu okolju nastajajočega objekta nasproti postavi zaporednost ljubezenskih odnosov.
• V drami Sodišče, vaja za gledalce ali kako v boju z zakoncem premagati samega sebe 2009, ki jo je uredila Eva Vrbnjak, se ukvarja z obliko, ki jo imenuje "strobodrama".

Alpinizem

• Bruno Urh je svojo planinsko pot začel v kočevskih hribih. Kasneje je pod mentorstvom Tomaža Vrhovca, Sandija Blažine in drugih velikih sodobnikov slovenskega planinstva postal mladinski vodnik.

Leta 1987 se je včlanil v alpinistični odsek Rašica in plezal pod mentorstvom Marije Frantar.

• Poleti 1988 je skupaj z Borisom Kurnikom preplezal majhno prvenstveno prostoplezalsko smer v steni Črnega Kala Krvava nevesta.

• Januarja 1989 je skupaj z Marijo Frantar v Goličici opravil drugo zimsko ponovitev Direktne z oceno V, III-IV, dolžine 400 metrov in v Planji prvo zimsko ponovitev Centralne smeri z oceno V,-IV.

• Januarja 1989 je skupaj z Dominikom Kresetom v severozahodni steni Goličice preplezal prvenstveno smer Solza svobode z oceno VI/III-V, dolžine 200 metrov.

• Maja 1989 je skupaj z Miho Kajzeljem v Arcu v Italiji, v Monte Colodri ponovil smer Sommadossi z oceno VI+, A0, dolžine 320 metrov, v Anticima del Colodri pa še smer Tysckiewiecz z oceno VI+, A0, dolžine 220 metrov.